Franja

pēttine m

1. glavnik

2. tekstil greben

3. bot.
pettine di Venere (acicula) česlika, česlikovina (Scandix pecten Veneris)

4. glasba trzalica

5. zool. velika pokrovača (Pecten jacobaeus)
PREGOVORI: tutti i nodi vengono al pettine preg. vse se plača

reef¹ [ri:f] samostalnik
(morski) greben, kleč, čer, ki malo štrli iz vode ali je tik nad površjem
mineralogija žila zlatonosne rude (kremena)

sunken reef podvodna čer, greben

restinga ženski spol kleč, čer, greben

Riet, der, Rietkamm, der, Technik in der Weberei: greben

Riff, das, (-/e/s, -e) greben

ripple² [ripl]

1. samostalnik
tehnično greben, mikalnik, gradaše, drzalo (za lan, volno)

2. prehodni glagol
grebenati, česati, smukati, mikati (lan, volno)

scar² [ska:] samostalnik
strma pečina, greben; navpična skalnata obala, obrežne pečine

scardasso m tekstil greben, gradaše

sérançoir [serɑ̃swar] masculin, vieilli češelj, greben (za česanje)

sgonfiare¹

A) v. tr. (pres. sgonfio)

1. izprazniti, izpustiti zrak:
sgonfiare un salvagente di gomma izprazniti gumijast rešilni pas

2. ekst. odstraniti, zmanjšati oteklino

3. pren. obrzdati, pristriči:
sgonfiare l'orgoglio obrzdati samozaverovanost

4. pog. nadlegovati

B) ➞ sgonfiarsi v. rifl. (pres. mi sgonfio)

1. izprazniti se (zraka, plina)

2. splahniti (oteklina)

3. pren. pobesiti se (komu) greben:
dopo la brutta figura che ha fatto si è sgonfiato po blamaži se mu je greben povesil

sténa ž
1. zid: prednja, zadnja stena; ločilna stena
pregradni zid; zvočna stena
zvučni zid; požarna stena
požarni zid; španska stena
španjolski, španski zid; med štirimi -ami
među četiri zida; tudi -e imajo ušesa
i zidovi imaju uši; vse je bob ob -o
sve je bob o zid
2. stijena, stena, litica, hrid, greben: gorska stena

Striemen, der, proga, maroga; Medizin progasta podplutba; Technik proga, svaljek, greben

summit [sʌ́mit] samostalnik
vrh, vrhunec; višek; greben (vala)
arhitektura sleme
figurativno najvišji cilj

summit conference (meeting) politika konferenca (sestanek) na vrhu
at the summit of power na vrhuncu moči

tȁrak tȁrka m (t. tarak) greben, gradaše

vijènac -nca m, mn. vijènci (ijek.), vénac -nca m, mn. vénci (ek.)
1. venec: lovorov, trnov vijenac; prodati vijenac luka
2. krona: mučenički vijenac
3. rob, venec: vijenac zavrtnja, zupčanika, konjskoga kopita
4. astr. venec, korona: vijenac oko Sunca
5. geogr. greben, vrh: planinski vijenac; Milošev vijenac u Beogradu
6. Hristov vijenac bot. mučenica, Passiflora coerulea; vilin vijenac bot. sedje, bradavina
7. Gorski vijenac od Petra Petrovića Njegoša

vȑčica ž dial. greben, mikalnik

Wulst, der, (-es, Wülste/-e) Technik žmula, svitek, prstan; greben; Baukunst, Architektur Säulenteil: zvitek; Mathematik svitek, kotač, torus

гребень m greben; (gost) glavnik; gorski hrbet; brazda;
г. крыши sleme;
петушиный г. petelinji greben

мыс m rt(ič), greben

риф -у ч., čér -í ž., kléč -í ž., grebén -a m.