κατηφών, όνος, ὁ (κατ-ηφής) ep. osramočen, malopriden; subst. malopridnež, grdoba.
λώβη, ἡ 1. sramotno ravnanje (z besedo in dejanjem), zasramovanje, sramota, psovanje, razžaljenje, žalitev, osramočenje. 2. poguba, nesreča ἐπὶ λώβᾳ v pogubo; konkr. predmet posmeha, zasmehovanje; grdoba, madež.
μῑ́σημα, ατος, τό sovraštvo, predmet sovraštva, gnus, grdoba.
μῖσος, ους, τό [Et. iz mīt-s-os, sor. lat. mitto (iz mīto)] 1. srd, črt, sovraštvo, mržnja, τινός do koga; μῖσος ἔχω τινός sovražim koga. 2. predmet sovraštva, grdoba, gnus.
τέρας, ατος, τό [Et. iz qwer-, sor. πέλωρ iz qwer-ōr (po dissim.), kor. qwer "narediti"; slov. čar, čarati. – Obl. gen. ep. τέραος, ion. τέρεος, pl. nom. τέρατα, ep. τέραα, ion. τέρεα; gen. τεράτων, ep. τεράων, ion. τερέων, dat. τέρασι, ep. τεράεσσι, ion. τερέεσσι]. 1. pomenljivo znamenje na nebu (grom, blisk, mavrica), (od boga poslano) znamenje, čudežno znamenje NT, čudež, čudo. 2. pošast, prikazen, grdoba, plašilo, strašilo.
φήρ, φηρός, ὁ ep. (= θήρ) zver, pošast, grdoba (pos. Kentaver).
чучело n nagačena žival; (ptičje) strašilo;
ч. гороховое spaka, grdoba