-
кабан m merjasec; gruda, kepa; (pren.) debeluhar
-
ком m gruda;
к. снега kepa snega;
у меня к. в горле застрял v grlu me je stisnilo
-
bloom3 [blu:m] samostalnik
volk, gruda stopljenega železa
-
Deckscholle, die, Geologie gruda pokrova
-
džómba ž, džòmba ž (t.) kepa, gruda posušenega blata na cesti: naišao na nekakvu grudvu pa veli: "Prokleta džomba! "
-
Heimaterde, die, rodna gruda
-
Klippe, die, (-, -n) čer (tudi figurativ); Geologie gruda pokrova; Klippen umschiffen izogniti se čerem; blinde Klippe podvodna čer
-
Kofferfalte, die, Geologie zabojasta gruda
-
palaga in palacurna -ae, f (hispanska beseda) gruda (kepa) zlata: Plin.
-
puddle-ball [pʌ́dlbɔ:l] samostalnik
tehnično volk, gruda stopljenega železa
-
Pultscholle, die, Geographie poševna gruda, nagnjeni blok
-
Wurzelballen, der, Agronomie und Gartenbau koreninska gruda
-
crūsta -ae, f (indoev. kor. kreus, krus trd biti, skrepeneti, zmrzniti; prim. gr. κρύος zmrzal, led, κρυερός leden, κρύσταλλος led, κρυσταίνω storim, da kaj zmrzne, lat. crūdus, cruor)
1. ledena skorja, srež: concrescunt subitae currenti in flumine crustae V., crustis pruinarum diffractis Amm.
2. skorja, lub, lupina, luščina, (ribja) lusk(in)a, trda plast: Vitr., Front., mollis luti concrescere crustas Lucr., crusta panis, pultis Plin., crustā teguntur glandes, cute uvae Plin., locustae crustā fragili muniuntur Plin., contecta crustis tenuibus (genera piscium) Plin., omnis humor intra primam crustam (terrae) consumitur Sen. ph. znotraj v trdi vrhnji plasti, si crusta iam cum terra mea coaluit Dig., cr. soli Dig., ex fundo Dig. gruda; medic. krasta, krastovina: crusta qualis super ulcera innascitur Cels., sin ea ulcera plures crustas habent Cels., resolvere crustas ali donec resolvuntur crustae Cels.
3. occ.
a) mozaik ali mozaično delo na stenah in v tlakih, štukatura, tudi posamezna marmorna tabla (plošča): crusta parietum Plin., marmoreae Vitr., Icti., secare marmor in crustas, parietes crustā marmoris operire totos domus suae Plin., tenues crustae et ipsā, quā secantur, laminā graciliores Sen. ph., Numicidae crustae (iz numidijskega [belega ali škrlatnega] marmorja) Sen. ph.
b) ploskoreliefne plošče ali taki reliefi (na posodah), ploski relief, reliefno okrasje, ploskorezba, vložno delo: Paul. (Dig.), omnia (sc. vasa, argentum caelatum) deferuntur … ; quae (Cibyratae fratres) probarant, iis crustae aut emblemata detrahebantur Ci.; met.: capaces Heliadum crustae Iuv. čaše z reliefi iz jantarja; pren.: crusta est (ista felicitas) et quidem tenuis Sen. ph. je le obkladek, pa še ta tenak = je le zunanja, navidezna.
-
grúdica (-e) f dem. od gruda piccola palla, piccola zolla, grumetto
-
kep|a [é] ženski spol (-e …) zemlje, zlata, testa, masla, sprijetega snega: der Klumpen (ilovice Lehmklumpen, prsti Erdklumpen, zlata Goldklumpen); blata: medicina der Ballen ( Kotballen); (gruda) der Batzen; cvet (hortenzije): der Ball, die Kugel
kepa snega za kepanje: der Schneeball
tehnika kepa steklene mase das Kölbchen, das Külbel
v kepah klumpenweise
stiskati/stisniti v kepo v roki: ballen
-
koreninsk|i (-a, -o) rastlinstvo, botanika Wurzel- (gomolj die Wurzelknolle, vlakno die Wurzelfaser, lasek das Wurzelhaar, les das Wurzelholz, agronomija in vrtnarstvo peteršilj die Wurzelpetersilie, poganjek der [Wurzelsproß] Wurzelspross, trn der Wurzeldorn, vrat der Wurzelhals, agronomija in vrtnarstvo gruda der Wurzelballen, agronomija in vrtnarstvo zelena der/die Wurzelsellerie)
-
nagnjen1 (-a, -o) geneigt, teren abfallend
nagnjena ploskev die Neigungsfläche
nagnjena drča gozdarstvo der Hochlauf
nagnjena gruda/nagnjeni blok geografija die Pultscholle
biti nagnjen sich neigen, (padati) abfallen
padati proti desni/levi rechtsläufig/linksläufig sein
-
patrio
amor patrio ljubezen do domovine
suelo patrio domača gruda
-
pokrov2 moški spol (-a …) geografija, geologija die Decke (pritiskajoči/vzpenjajoči se Brandungsdecke, rastlinski Pflanzendecke, Vegetationsdecke, spuščajoči se Tauchdecke); geologija die Überschiebungsdecke, Überfaltungsdecke
megleni pokrov die Nebelglocke, die Nebeldecke
gruda pokrova die Deckscholle
-
róden (-dna -o) adj.
1. (domač, rojsten) natale, nativo:
rodni kraj villaggio nativo
rodna gruda paese natio, patria
2. vero:
skrbeti za koga kot rodni oče aver cura di qcn. come un vero padre
spremenil se je, da ga rodna mati ne bi spoznala si è fatto irriconoscibile