Franja

prògnjiti prȍgnjijēm
1. začeti gniti
2. zgniti

putre-faciō -ere -fēcī -factum (puter in facere)

1. povzročiti (storiti), da kaj (se)gnije, (s)trohni, preperi (prepereva), (s)peri, (s)prhni; pass. putre-fīō -fierī -factus sum (se)gniti, zgniti, (s)trohneti, (s)pereti, prepere(va)ti, (s)prhneti: Varr., T., Plin., Val. Max., Macr. idr., imber venit imber, lavit parietes: perpluont: tigna put[r]efacit, per[dit] operam fabri Pl., quarum nil rerum in lignis glaebisque videmus; et tamen haec, cum sunt quasi putrefacta per imbres, vermiculos pariunt Lucr., sunt qui, cum clauso putrefacta est spina sepulcro, mutari credant humanas angue medullas O., detractum culmen templo, nudatum tectum patere imbribus putrefaciendum L., umorem terrae iusto maiorem putrefacere deposita semina Col., unde formicis aliisque animalibus, quae putrefaciunt crura vitium, latebrae praebentur Col., vipera in oleo putrefacta Plin., ulcera manantia in capite sanant in urina putrefactae Plin., inveniuntur ossa inserta catenis et implicita, quae corpus aevo terraque putrefactum nuda et exesa reliquerat vinculis Plin. iun., curatorem munerum ac venationum … verberatum non prius occidit quam offensus putrefacti cerebri odore Suet., Thermarum in solio si quis Polygitona vidit ulcera membrorum scabie putrefacta foventem Aus.

2. metaf. narediti (delati) prhko (krhko, mehko), (z)mehčati, omehča(va)ti: ardentia saxa infuso aceto putrefaciunt L.

subigitō (z inačico subagitō) -āre (frequ. glag. subigere)

1. koga pripraviti do česa, koga na gniti (nagibati) k čemu, koga spodbuditi (spodbujati) k čemu, koga usmeriti (usmerjati) k čemu, v kaj: aliquem blanditiis subagitare Ap., tibi subagitandus est M. Aurelius ap. Fr.

2. nemoralno, nečistovalsko otipavati, „ošlatovati”, „šlatati”, legati (k ženski), spati (z žensko), spolno občevati, seksati z žensko: nunc tu si veis subigitare me, probast occasio Pl., cur es ausus subigitare alienam uxorem, impudens? Pl., eius amicam subigitare Ter.

zagnjíljeti -līm (ijek.), zagnjíleti -līm (ek.) začeti gniti

загнивать, загнить začenjati gniti, začeti gniti

нагнивать začeti gniti, trdhneti

перегнаивать, перегноить puščati, pustiti gniti

подгнивать, подгнить spodaj (z)gniti, nagniti, spodaj (s)trohneti

cariar (pres: -ío) načeti, razjedati (kost, les)

cariarse gniti (kost), votel postati (zob)

descomponer* (glej poner) razstaviti, razčleniti, razkrojiti; razdvojiti; zbegati

descomponerse razkrajati se, gniti, pokvariti se; začeti bolehati; razkačiti se
descomponerse con uno nahruliti koga
descomponerse en palabras ne meriti svojih besed

Fäulnis, die, gniloba (tudi figurativ); Vorgang: gnitje; (Moder) trohnoba; in Fäulnis übergehen gniti, trohneti, zgniti, strohneti

marceō -ēre (iz *m_erqei̯ō, indoev. kor. *mer(e)q- intr. (z)mehčati se, postajati trhel, gniti, trohneti; (na)močiti; prim. marká-s smrt, umiranje, gr. μαραίνω zatiram, slabim)

1. (u)vel, usahel, medel biti: Mart., en taxea marcet silva comis Stat., cervix redimita iacebat et caligantes marcebant fronte coronae Cl.

2. večinoma metaf. medel, mlahav, onemogel, oslabel, slaboten, nemočen, brezmočen, šibek, (u)vel, len(oben) biti: si tibi non annis corpus iam marcet et artus confecti languent Lucr., omnis exercitus depositis militiae studiis otio ac desidia corrupti marcebant Iust., vigebat in hac parte miles atque imperator, [in] illa marcebant omnia Vell., largiore admodum potu saginisque distenti marcebant Amm., item, si marcet animus; si loqui et moveri piget; si corpus torpet Cels., nec deside cura segnis marcet amor Cl., pavore Cu., luxuriā, vino et epulis confecti marcent L. Od tod pt. pr. marcēns -entis (u)vel, usahel: marcentes tibi porrigentur uvae Mart., marcentes cupio quassare coronas Cl.; metaf. mlahav, medel, onemogel, oslabel, slaboten, nemočen, šibek, (u)vel: Mart., Sil., Stat., Val. Max., Suet., Iust., guttura O., oculi Ap., visus Sen. tr.; meton. mlahav, omagujoč: marcentem pacem nutrierunt T., ille deses marcens T., m. potor H. ki mu je šlo vino v glavo, ki ga „bolijo lasje“, ki ima „otekle lase“.

nagni|ti (-jem) gniti anfaulen

pogni|ti (-jem) gniti verfaulen

pourrir [purir] verbe intransitif

se pourrir gniti; trohneti, prhneti; figuré pokvariti se; verbe transitif povzročiti gnitje (quelque chose česa); figuré (moralno) pokvariti; razvaditi (otroka)
la situation se pourrit položaj se slabša

propada|ti (-m) propasti (langsam, stetig) verfallen, verkommen, zugrundegehen; (gniti, korodirati) verrotten; moralno: verwahrlosen, verlottern, sinken; umsko: verblöden; gradbeništvo, arhitektura baufällig werden, verfallen

pūs, pūris, n (iz *puu̯os ali *peu̯os; indoev. kor. *pū- gniti, smrdeti; prim. skr. pū́tyati (on) smrdi, pū́tiḥ gnil, smrdeč, gr. πύϑειν storiti, da kaj gnije, πύϑεσϑαι gniti, πῦον in πύον gnoj (v rani), got. fūls = stvnem. fūl = nem. faul, lat. pūteō, pūtidus, puter) gnoj (v rani), starejše strenina, čemer: Cels., Plin.; v pl.: Plin.; metaf.: in numero quorum nunc primus Trebellius multost Lucius, narce, saeva i febris, senium, vomitum, pus Luc. ap. Non., Regis Rupili pus atque venenum H. strupeni gnoj = pikro (nenasitno) govorjenje.

putréfaction [-faksjɔ̃] féminin gnitje, trohnenje

être, tomber en putréfaction razkrajati se, gniti, trohneti, razpadati
cadavre masculin en putréfaction truplo v razpadanju

putrefazione f

1. gnitje:
andare in putrefazione gniti
essere in avanzato stato di putrefazione biti že hudo gnil

2. pren. propad, moralno razsulo

putréfier [-fje] verbe transitif povzročiti gnitje, razpadanje

se putréfier, être putréfié (z)gniti, razpadati, (s)trohneti
les cadavres se putréfient trupla razpadajo