Franja

згриза́ти -за́ю недок., grísti grízem nedov., glódati -am nedov., múčiti -im nedov.

проскребать, проскрести (pre)glodati, pregristi (luknjo)

сгрызать, сгрызть (z)glodati, zgristi; (pren.) (ž)mučiti

снедать (zast.) žreti; (pren.) mučiti, glodati

точить

1. brusiti; siliti; stružiti;
т. зубы на кого imeti piko na koga;

2. glodati, razjedati;
тоски его точит žalost mu razjeda srce;

3. (zast.) točiti, liti (solze)

arrōdō (adrōdō) -ere -rōsī -rōsum (ad in rōdere) glodati ob čem, oglodati, oškrniti kaj: mures... coronam auream arrosere L., sues a muribus arrosae, semina arrosa, arrosis clipeis Plin.; sanguis equi arrodit carnes Plin. najeda; arr. crudum unguem Pers. ali solidos Cod. Th. obrezati; pren.: ut illa... nitedula rem publicam conaretur adrodere Ci.

reconcomerse gristi se v svoji notranjosti, glodati se

zàglabati -ām začeti glodati

разгрызать, разгрызть z zobmi (s)treti, (raz)gristi, (raz)-glodati

črv moški spol (-a …) der Wurm (tudi živalstvo, zoologija), -wurm (gnojni Dungwurm, lesni Holzwurm, peščeni Sandwurm); (žerka) die Made (sadni Obstmade)
ledeniški črv živalstvo, zoologija der Gletscherwurm
luskasti črv živalstvo, zoologija der Schuppenwurm
nosni črv živalstvo, zoologija der Nasenwurm
ploski črv živalstvo, zoologija der Plattwurm
valjasti črv živalstvo, zoologija der Schlauchwurm
medicina črv na prstu (zanohtnica) der Fingerwurm
zvijati se kot črv sich wie ein Wurm krümmen
figurativno človek: der Wurm, das Würmchen
figurativno še črv se kdaj upre auch der Wurm krümmt sich, wenn er getreten wird
figurativno črv vesti der Wurm des Gewissens (glodati nagen)
figurativno vleči črve iz nosa (spraševati) ein Loch in den Leib fragen/Würmer aus der Nase ziehen
figurativno godi se mu kot črvu v loju er lebt wie die Made im Speck

kauen žvečiti, prežvečiti; Nägel, Bleistifte: gristi, lange Zeit: grizljati; Worte, Silben: prežvekovati; kauen an einem Stück: glodati (kaj), Kummer usw.: mučiti se z

kóst bone

do kósti to the bone
lična kóst cheek-bone
ribja kóst fish bone
slonova kóst ivory
kóst z mozgom a marrowbone
mehčanje kósti medicina rickets pl (s konstr. v sg), softening of bones, rachitis
brez kósti without bones, boneless
moker do kósti soaked to the skin, wet through
do kósti premražen frozen (ali chilled) to the marrow
kóst glodati to pick a bone
sama kóst in koža ga je he is nothing but skin and bone, he is a bag of bones
obirati kósti to bone
kósti mu lahkó prešteješ you can count his bones
spremeniti se v kóst to ossify
ni mesa brez kósti (figurativno) every rose has its thorn
močnih kósti big-boned

laedō -ere, laesī, laesum

1. butniti (butati), suniti (suvati), treščiti (treskati), biti (bijem); prvotni pomen se kaže bolj v sestavljenkah, redko pri nesestavljenem glag.: aequora laedebant (po drugih: fligebant) navīs ad saxa Lucr.; pren.: haec me non laedunt Cu. to ne bije name, to me ne zadeva.

2. (po)habiti (pohabljati), raniti (ranj(ev)ati), oškoditi (oškodovati), poškodovati, (po)kvariti, (o)kvariti: lembus ille mihi laedit latus Pl., lora laedunt brachia Pl., laedere rubigine ferrum V. (o)škrbiti, (o)škrbati, neu ferro laede retunso semina V., nec teneras cursu laesisset aristas V., l. robur cuspide V., ah, ne te frigora laedant V. o da bi mraz ne škodoval tvojemu zdravju!, zonā l. collum H. zadaviti (obesiti) se, signum lagoenae H. (o človeku, ki skrivaj pije iz nje), hominem vulnere l. O. raniti, Venus a cuspide laesa, vipera laesa pede, medullas telo laedere O., corpore non laeso O. nepoškodovan, laedentia pectus vincula O. žuleče, ut teneros laedunt iuga prima iuvencos O., herbas morsu l. O. (o)glodati, frondes laedit hiems O., grandine laesa Ceres O., laeditur ferrum O. se skrha, laedi O. (o telesnih udih) obole(va)ti, l. aliquem dente Ph., laesus nube dies Lucan. zamračen, pomračen, smaragdi sole laeduntur Plin., thymum laeditur imbribus Plin., si ignis alienum segetem vel vineam laeserit Dig.; pesn. pren.: l. oscula H. onečastiti, (o)skruniti, quae laedunt oculum H. ali oculos hoc meos laedit Sen. ph. boli, žali, si te pulvis strepitusque rotarum, si laedit caupona H. če ti mrzi, če ti je zoprn, če ne maraš, cantantes licet usque — minus via laedit — eamus V. pot je manj nadležna, je manj dolgočasna, qui tectos laesit amores, laedit amore pari O. škoduje, laesus ignis O. moten.

3. metaf. (raz)žaliti, (u)žaliti, kvariti, prizadeti (prizadevati), škoditi komu, oškodovati koga, včasih tudi = odkupiti (odkupovati) se komu, povzročati komu težave, nadlegovati koga: facto nunc laedat licet Pl., minime multos l., si perget l. Ter., quia laesit prior Ter., nulli os l. Ter. nikogar ne žaliti v obraz, l. Pisonem, neminem iniuste, Caecinam periurio suo Ci., testimonio aliquem l. Ci. pričati proti komu, non minus nos stultitia illius sublevat quam laedit inprobitas Ci., diutius suspicionibus obscuris laedi famam suam noluit Ci., nullā laesus iniuriā Ci., laesa dignitas Ci., laedere aliquem in eo Ci. (v tem =) s tem, l. fidem Ci., C., H. zvestobo prelomiti, besedo prelomiti, ne držati besede, si quem timor armorum Caesaris laederet C. če bi koga vznemirjal, nullas inimicitias gessit, quod neque laedebat quemquem neque … N., laesa pietas N., Marius … singulos modo, modo universos laedere S., l. foedus V. (pre)kršiti, tristi l. versu aliquem H., tunc tua me infortunia laedent H. me bo tvoje trpljenje bolelo (ganilo), l. numen deorum H. varati voljo bogov, rogati se volji bogov, laesum numen O. razžaljeno božanstvo, laesum pectus O., laesus pudor O. razžaljena sramežljivost (ali oskrunjena nedolžnost), laesa maiestas Sen. rh. veleizdaja, laedere famam suam Plin. iun., pudicitiae eius famam nihil quidem praeter Nicomedis contubernium laesit, gravi tamen et perenni opprobio Suet., res laesae Sil. nadležnosti, zoprnosti.

os [ɔs, pluriel o] masculin kost

viande féminin sans os meso brez kosti
os à moelle kost z mozgom; figuré masten zalogaj
jusqu'à la moelle des os globoko
mouillé, trempé jusqu'aux os do kože moker, premočen
c'est un os bien dur to je trd oreh
(familier) il y a un os (tu) je neka težava
il n'a que les os et la peau, il a la peau collée aux os sama kost in koža ga je
donner un os à ronger à quelqu'un dati komu skromno kompenzacijo
il ne fera pas de vieux os ne bo doživel (visoke) starosti
(populaire) l'avoir dans l'os ne uspeti, doživeti neuspeh
extraire la moelle de l'os (figuré) rozine pobirati iz kolača
jeter un os à quelqu'un (figuré) komu odstopiti majhen delež od dobička
y laisser ses os življenje pri tem izgubiti
les os lui percent la peau, on compterait ses os vsa rebra bi mu lahko preštel
ronger un os kost glodati
ronger quelqu'un jusqu'aux os koga do mozga izsesati
tomber sur un os naleteti, zadeti na težavo, na zapreko
un sac d'os (figuré) zelo mršava oseba

rādō -ere, rāsī, rāsum (indoev. kor. *rad- str(u)gati, praskati, glodati; prim. skr. rádati (on) praska, gloda, radanaḥ zob, stvnem. razi oster, ratto = nem. Ratte, Ratz, lat. rāstrum, rōdō, rōstrum) strgati, (po)strgati, (o)strgati, strugati, (po)strugati, (o)strugati, skobljati, (po)skóbljati, (o)skobljati, (z)brskati, (s)praskati;

I. splošno: terram pedibus Pl. (o vranih) pesn.: quis (= quibus) Circaea iuga impresso raduntur vomere Sil.; occ.

1. s str(u)ganjem (praskanjem, skobljanjem) (o)čistiti, (z)gladiti, (u)gladiti, (z)likati: Col., Plin., Lucr., Iuv. idr., lapides palmā radere H., rasae hastilia virgae V. oličene, obeljene.

2. z britvijo (novacula) brado ali lase do kože (o)striči, (o)briti (gr. ξυρεῖν, medtem ko tondēre = ostriči s škarjami (forfex), gr. κείρειν): modo tondere modo radere barbam Suet., novaculā caput radere Cael., capite et superciliis rasis Ci., caput rasum
a) kot znak sužnosti: L.;
b) kot znak žalosti: Suet.;
c) kot zaobljuba v nevarnostih: Iuv., omni parte corporis rasā praeter caput C.; pass. radi dati se obriti (naspr. tonderi, velli): Suet., cotidie radi Plin.; šalj. o ljubici: ista tonstrix non tondet (ne ščiplje (sc. svojih ljubimcev) = ne odščipava (jim) denarja). Quid igitur facit? Radit. (goli, oguli jih = slači jih do kože) Mart.; pren. (kaj duševnega) (o)piliti, izpiliti, spiliti: limā rasa Mart., rasa antitheta Pers.

3. (kaj pisanega) (o)strgati, (iz)praskati, spraskati, (iz)strugati, (p)ostrugati, (iz)brisati: nomen Pisonis radendum fastis censuit T.; pren.: eurus radit arva imbribus H. odplavlja, odnaša, izpira, odplakuje, ad trimatum marris ad solum radere Plin. odstrgati, odsekati, damnosa canicula quantam raderet Pers. bi odščipnil.

4. praskaje poškodovati, raniti, raziti, (s)praskati, razpraska(va)ti: fauces radere (o glasu) Lucr., fauces rasae Q., mulieres genas ne radunto Tab. XII ap. Ci. —

II. pesn. mimo, preko česa, čez kaj hodeč dotakniti (dotikati) se česa, (po)potovati mimo (preko) česa ali čez kaj, zdrkniti, zdrsniti, zdrčati (drsati, drčati) mimo (preko) česa ali čez kaj, jadrati (pluti) mimo (preko) česa ali čez kaj, preleteti (preletavati) kaj: Pr., Sen. tr., Val. Fl. idr., saxa Pachyni radimus V., Circaeae raduntur litora terrae V., iter laevum radere V. na levi ob pečini (skali, čeri) pluti, iter liquidum radere V. leteti po zraku, raditur haec elegis ultima meta meis O. moje elegije drčijo (hitijo) mimo tega zadnjega cilja = skoraj sem na cilju (= pri kraju) s svojimi elegijami, sicco freta radunt (sc. equi) passu O. drčijo bežeč preko morja, aquilo radit terras H. ali Eurus radit arva H. brije (vleče, piha) po … , traiectos surculos radere Suet. lesti preko, prelesti jih; (o rekah) dotakniti (dotikati) se, (o)prati, oplakniti (oplakovati): radere ripas Lucr., campos Tib.; pren. neprijetno dotakniti (dotikati) se koga, česa, žaljivo, nesramno obregniti (obregovati) se ob koga, kaj, užaliti, (raz)žaliti: res delicatas Q., teneras auriculas mordaci vero Pers., pallentes mores Pers. bičati, šibati, grajati.

scalpō -ere, scalpsī, scalptum (indoev. kor. *sqele-p- praskati, raziti, rez(lj)ati (razširjeno iz *squel(e)-); prim. gr. σκόλοψ -οπος oster kol, σκάλοψ krt, lat. scalper, scalprum, sculpō, stvnem. scelifa = nem. Schelfe lupina, got. halbs = stvnem. in nem. halb [prvotno „deljen“], skr. kl̥ptáḥ urejen, (o laseh in nohtih) ostrižen, obrezan, kalpáyati ureja, razdeljuje)

1. (s)praskati, grebsti, razgrebsti (razgrebati), raziti, vražati, (z)drgniti, (o)dŕzati, podŕzati: caput digito uno IUV. čohljati (praskati) se (ševeljati) po laseh z enim (samim) prstom (da se frizura ne pokvari), poseb. o Pompeju: ASIN. POLL. AP. SEN. RH., ASIN. POLL. AP. AMM., terram unguibus H., dentes NOV. FR., PLIN., scalpendo ferreis unguibus PLIN., vitiosum locum morsu COL. (o)glodati (oglodavati), verrucam SUET.; pren. dražiti k pohoti, zbujati pohoto (k pohoti), drástiti, razvnemati, zbujati poželenje (naslado): tremulo scalpuntur ubi intima versu PERS.

2. (kot umetniški t. t.) rezati, vrezati (vrezovati, vrezavati) v kamen, les, (iz)rezljati, vrezlja(va)ti, izrezati (izrezovati, izrezavati), (v)gravirati, (v)dolbsti, izdolbsti, vsekati (vsekovati, vsekavati) (scalpere o ploskem reliefu (basreliefu, ploskorezbi), sculpere o visokem reliefu (pridvižnem ali na pol pridvižnem delu)): MIN. idr., apta manus est ad fingendum, ad scalpendum CI., nostri memorem sepulcro scalpe querelam H., flores et acanthi eleganter scalpti, capita leonina sunt scalpenda VITR., scalpsisse marmora PLIN., vetuit in gemma se ab alio scalpi quam ab Pyrgotele PLIN.