Franja

scattante agg. hiter, uren; ekst. gibčen

schiētto

A) agg.

1. pristen, čist:
vino schietto pristno vino
fiorentino schietto čista florentinščina

2. ekst. zdrav:
frutta schietta zdravo sadje

3. ekst. preprost

4. suh, gibčen

5. pren. odkrit, iskren, pošten:
a dirla schietta odkrito povedano

B) avv. odkrito, iskreno, pošteno

sequāx -ācis (sequī)

1. lahko ali hitro sledeč, preganjajoč: equus O., Latio (Latinis) dant terga sequaci V. bežijo pred preganjajočimi jih Latinci, caprae sequaces V. ki rade zasledujejo, ki rade glodajo (sc. mlado trtno listje), Medeae probra sequacis PR., ense sequaci VAL. FL., perlegere oculis sequacibus auras STAT., sequaces undae V. podeči se valovi, prerivanje valov, flammae V. preganjajoči, spremljajoči, fumi V. zlahka povsod vdirajoč, (zlahka) razširjajoč se (po drugih: čebele preganjajoč), hederae PERS. ki se rad razširja (razprostira); pren.: mores ali curae LUCR. človeka povsod (vselej) spremljajoče; kot subst. m (z gen.) slednik, pristaš, privrženec, pripadnik: Meletii sequaces CASS., sequaces eorum CASS. Adv. sequāciter posledično, torej, zato, zatorej, zategadelj, konsekventno, dosledno: ECCL.

2. metaf.
a) prožen, gibčen, gibek, upogljiv, voljan (voljen), popustljiv, židek, od tod lahko obdelovalen: lentitia (sc. virgarum salicis) PLIN., materia sequacior PLIN.; o osebah: atque, ut ita dicam, sequaces sumus PLIN. IUN.
b) pren. ubogljiv, poslušen, poslušljiv, naučljiv, priučljiv: sensus AUS.

snēllo agg.

1. uren, gibčen

2. vitek

3. pren. tekoč, klen:
stile snello tekoč slog

souple [supl] adjectif upogljiv, prožen, voljan, mehek; figuré spreten, gibčen; gladek kot jegulja; ubogljiv, prilagodljiv, popustljiv

cuir masculin souple mehko usnje
chemise féminin à col souple srajca z mehkim ovratnikom
souple comme un chat gibčen ko maček
être souple comme un gant biti zelo prilagodljiv, ubogljiv
avoir l'échine souple, les reins souples (figuré) imeti mehko hrbtenico

súplu -ă (-i, -e) adj.

1. upogljiv, gibek, gibčen; prožen

2. voljen

tener -era -erum, adv. -ē (tendere)

1. tánek (tènek, tenák), šibek (šibak), droben (droban), nežen, mehek: Ca., Gell., Prud. idr., ramus O., rami Cu., radix C., palma Ci., uva O., plantae V., gramen, caules H., aëra per tenerum O., V., Lucr., corpus Lucr., alvus tenerrima Cels., coniux, virgines H., corpus tenerrime derasus Plin.; preg.: de tenero ungui H. ali a teneris unguiculis Ci. ep. (= gr. ἐξ ἁπαλῶν ὀνύχων) od mladih nog.

2. mladosten, mlad, nežen: Luc. ap. Prisc., Cat., Plin. iun. idr., infans O., puer Pr., saltator Ci., annus O. mlado leto, pomlad, anni Plin., anni teneriores Pr., equis vetulis teneras anteponere Ci., vitulus H., grex Ph. čreda mladičev, tigres Val. Fl., teneri manes Stat. mladi mrlički, v nežni dobi umrli otroci, tenerae res V. mlado rastlinje, mlada setev; subst. tenerī -ōrum, m nežni dečki, malčki, starejše máleji: Iuv., Cl.; adeo in teneris consuescere multum est V. v nežni (= otroški) dobi; tudi a(b) tenero (sc. puero ali anno) Col., Q. od mladega, od mladih nog.

3. metaf. nežen, mêhek (mehák), nežnočuten, rahločuten, občutljiv, vodljiv, vóljen (volján), upogljiv, upogibljiv, uklonljiv, popustljiv, gibčen, gibek: virtus Ci. mehkovoljna, popustljiva, teneri et rudes animi T., non silice nati sumus, sed est naturale in animis tenerum quiddam atque molle Ci. naravna mehkoba, mehkost, tenerior animus Ci., oratio mollis et tenera Ci., tener et mollis incessus Sen. ph., frons Sen. ph., tenerā voce Q. z nežnim (gibkim) glasom, tenere dicere T. (Dial.), tenere recitare Plin. iun., tenerius manus complosit Petr.; occ.
a) ljubkajoč, božajoč, nežen, zaljubljen, nasladen, pohoten: teneri versūs H., carmen O., poeta Cat., O., spado Iuv.; analogija: pudor O. sram zaradi zaljubljenosti.
b) raznežen, (po)mehkužen: mentes Q.

tractabilis -e (tractāre)

1. (p)otipen, (o)prijemljiv, otipljiv, dotakljiv, zatipljiv, ki ga je moč vzeti v roke, s katerim je moč (se da) rokovati ali ravnati, ki ga je mogoče obdelovati ali obravnavati: tractabile omne necesse est esse, quod natum est Ci., quia (sc. corpus) oculis manuque tractabile est Lact., ulcera tractabiliora Plin., vox Q. prožen, gibčen, fleksibilen, pondus Stat. ki se da (pre)nesti, materies earum (sc. arborum) tractabilis ad intestinum opus Vitr. uporabna za mizarska dela; litota = nepristopen, nedostopen: mare nondum tractabile nanti O. še neplovno, še viharno, caelum non tractabile V. viharno vreme, neugodno vreme.

2. metaf. voljen (voljan), mehek (mehak), popustljiv, upogljiv (starejše podaten), prožen, gibčen, okreten, gibek, fleksibilen, izprosen, preprosljiv, dober, prijazen, dobroten, blag: Suet., (sc. non) tractabilis ullas voces audit V. ne pusti do sebe in noče nič slišati, erat in Dareo mite ac tractabile ingenium Cu. Darej je bil mehkega srca in ustrežljiv, virtus Ci., nihil est eo (sc. filio) tractabilius Ci., ut te tractabiliorem experiantur Plin. iun.; komp. adv.: omnem vitam tractabilius transmittant Gell.

vēl-ōx -ōcis, adv. vēlōciter (sor. z vēles; osnovna obl. najbrž *u̯eg̑h-slo-s : vehere, prim. sl. veslo iz *u̯eg̑slom; prim. cel-ōx)

1. uren, hiter, nagel, brz, gibčen: H., Plin., Q., Lucan., Lucr., Cl. idr., canis, cervus, navis, iaculum V., pedēs O., Plin., electi sunt iuvenes maxime vigore ac levitate corporis veloces L., pedites velocissimi C., velociter auferre O., velocius pervolare in hanc sedem Ci., velocissime moveri Ci., velocissime refugere C.; predik.: velox desilit O., velox veni H.; z ad: piger ad poenas princeps, ad praemia velox O.; z inf.: nec iam hic absistere velox Stat.

2. metaf. uren, hiter, nagel, gibčen, živahen, okreten, spreten: Cu., Mart. idr., animus H., ingenium Q., velox ingenio T., nihil est animo velocius Ci., ingenium caeleste suis velocius annis surgit O., usu peritus hariolo velocior (prej najde (zasledi) resnico) Ph., toxicum H. hitro delujoč, hitro učinkujoč, arbores Plin. hitro rastoča, veloci oculo H. s hitrim pogledom, nec ad complectenda tantum, quae vellem, velox mihi erat memoria, sed etiam … Sen. rh.

versābilis -e (versāre) gibljiv, gibek, gibčen, okreten: Sen. ph., repagula Amm., acies Cu.; metaf. spremenljiv, spreminjajoč se, nestanoviten, nestalen: condicio Sen. ph., fortuna Cu., femina Amm.

versātilis -e (versāre) vrtljiv, gibljiv, gibčen, premičen, premakljiv: templum caeli Lucr., laquearia cenationum Sen. ph., molae Plin., tabulae Suet., triclinia Lamp., machinae Vitr. mlatilnice; metaf. spreten, okreten, gibčen, mnogostranski: ingenium L.

vertebrātus 3 (vertebra) sklepen, vretenčast, gibčen, gibljiv, okreten: dens, ossa Plin.

vȉžlast -a -o živahen, gibčen, okreten

volūbilis -e, adv. volūbiliter (volvere)

1. obraten, vrtljiv, valjiv, kotaljiv, vedno ali hitro vrteč se, kotaleč se, takajoč se, naprej valeč se, krožeč, gibčen, kréten: caelum Ci., Lucan., sol Prud., se non intellegere, qualis sit volubilis et rotundus deus Ci., nexus (sc. serpentis) O., aurum O. zlato jabolko, buxum V. vrtavka (volk) iz zelenikovine, pila Ap., amnis, aquae H., figurae aquae Lucr., supinari volubiliter contra ipsum igneum orbem Amm. kvišku vrteti se.

2. metaf.
a) spremenljiv, spreminjajoč se, nestalen, nestanoviten, negotov, opoteč: vaga volubilisque fortuna Ci., volubiles casus fortunae Amm., cum videamus tot varietates tam volubili orbe circumagi Plin. iun.
b) hitro tekoč, gladko tekoč, uspešen, uren, okreten, spreten, zgovoren: oratio Ci., vim volubilem orationis consequi Corn., volubilis sententia Gell., orator, homo Ci., funditur numerose et volubiliter oratio Ci.

voluble nestanoviten, spremenljiv; gibčen, lahkoten

yare [jɛ́ə] pridevnik
pripravljen, skončan, gotov; uren, hiter, okreten, gibčen; lahko vodljiv

yauld [jɔ:d, ja:d] pridevnik
narečno uren, živahen, okreten, gibčen; energičen

вертлявый nemiren, gibčen

гибкий gibek, gibčen

гнучки́й прикм., gíbek prid., gíbčen prid., gibljív prid., elástičen prid., fleksibílen prid., plástičen prid.