offensive2 [əfénsiv] samostalnik
ofenziva, napad
figurativno kampanja, gibanje (peace offensive)
to take the offensive preiti v napad
Zadetki iskanja
- pȍkrēt m, mest. u pokrétu
1. gibanje: oslobodilački, ženski, ilirski pokret; pokret otpora u Jugoslaviji prerastao je u Narodnooslobodilački rat
2. gib: pokret lica
3. premik, pokret: pokret vojske
4. odhod: dati znak za pokret - rivoluzione f
1. hist. revolucija:
rivoluzione francese, la Rivoluzione francoska revolucija
rivoluzione d'ottobre oktobrska revolucija
fare la rivoluzione narediti revolucijo
è scoppiata la rivoluzione izbruhnila je revolucija
2. ekst. pren.
rivoluzione culturale kulturna revolucija
rivoluzione industriale industrijska revolucija
3. pren. revolucija, preobrat, preobrazba
4. pren. pog. zmeda, zmešnjava
5. astr. revolucija, kroženje, gibanje:
la rivoluzione della Terra attorno al Sole kroženje Zemlje okoli Sonca - stir1 [stə:] samostalnik
mešanje, premešanje, premikanje; (živahno) gibanje, vrvež, živahnost, gneča, naval, hrup; nemir; razburjenje, vznemirjenje; stresanje, podrezanje, sunek, spodbuda
full of stir and movement razgiban, zelo živahen, poln življenja
to cause a stir povzročiti razburjenje
to give the fire a stir podrezati ogenj
he made a great stir napravil je mnogo hrupa (razburjenja), dvignil je precéj prahu - stirring [stə́:riŋ]
1. pridevnik (stirringly prislov)
vznemirljiv, razburljiv, buren, nemiren; razgiban; delaven, prizadeven
2. samostalnik
gibanje, premikanje; razburjenost; delavnost; podpihovanje, ščuvanje
a stirring speech govor, ki razvname, navduši
stirring times (events) burni, razburljivi časi (dogodki) - stropha -ae, f (tuj. στροφή)
1. obrat, gibanje, premik, premikanje, pantomima: elegantes strophae Petr.
2. (v pesništvu, zlasti v dramskih zborih) kitica, strófa (naspr. antistropha ali antistrophē): Macr.
3. veselna vez, veselna trta: Vitr.
4. strófa = zvit obrat (v govoru), umetni obrat, spletka, zvijača, ukana, prijem, trik, pretveza, lest: Sen. ph., Mart., Hier., Prud. idr., aliquam stropham inveniam Plin. iun., verbosis acquisivit sibi famam strophis Ph. - sùluć m (t. suluk, ar.)
1. pokret, gibanje
2. vstop v dgrviški red - vent [vɑ̃] masculin veter, sapa; tok, gibanje; tendenca
la rose des vents vetrovnica (na kompasu)
vent alizé pasatni (tropski) veter
vent chargé de neige snežni veter
vent nul brezvetrje
vent de sable peščeni veter (vihar)
coup masculin de vent piš vetra
vents pluriel; instruments masculin pluriel à vent pihala
en plein vent na vetrovnem mestu, na prostem
aux quatre vents povsod, v vse smeri
il fait du vent vetrovno je
avoir bon vent imeti ugoden veter
avoir des vents (médecine) imeti vetrove
avoir vent de quelque chose zavohati kaj, slutiti
avoir vent d'une nouvelle biti več ali manj informiran o novici
avoir le vent debout; naviguer sous le vent pluti proti vetru
avoir le vent arrière; en poupe pluti v smeri vetra
avoir du vent dans les voi'es (figuré) biti nekoliko pijan, voziti barko
aller comme le vent iti hitro
aller selon le vent (figuré) iti, kot veter piha
contre vents et marées kljub vsem zaprekam
lâcher un vent prdniti
passer en coup de vent kot veter mimo iti
marcher le nez au vent prodajati zijala
le vent tourne veter se obrača
être dans le vent slediti modi, biti v toku svoje dobe
prendre le vent; observer d'où vient le vent opazovati, kako se obračajo dogodki; orientirati se
autant en emporte le vent od tega ne bo nič ostalo
quel bon vent vous amène? katero srečno naključje vas je pripeljalo sem?
qui sème le vent, récolte la tempête kdor seje veter, žanje vihar
tourner à tous les vents biti nestanoviten - vexātiō -ōnis, f (vexāre)
1. pretrès, pretrésanje, potresanje, potresavanje, tresenje, stresanje, krepko premikanje, gibanje: partus Plin., poma minimā vexatione contacta Petr., ipsā enim vexatione constringitur (sc. arbor) Sen. ph.; pren.: quae (sc. virtus) … nisi assiduā vexatione roboretur, non potest esse perfecta Lact.
2. metaf.
a) nadlegovanje, nadloga, nadlega, težava, težavnost, trud, muka, napor, napornost, „štrapac“: corporis Ci., vulneris L., cum omni genere vexationis processerunt L., vexatio viae Col.
b) mučenje, trpinčenje, nadlegovanje, gnjavljenje, grdo ravnanje s kom, nasilje (izvajanje nasilja) nad kom, zloraba, maltretiranje, starejše trapljenje: vexatio direptioque sociorum Ci., ut vos … coniuges liberosque vestros virginesque Vestales ex acerbissima vexatione … eriperem Ci., dentes sine vexatione extrahere Plin. populi vexationes, populi Christiani vexationes Lact. preganjanja. - Wandern, das, pešačenje; Physik von Ionen: potovanje; Technik einer Achse: gibanje
- wriggle1 [rigl] samostalnik
zavoj, vijuga, ovinek; gibanje, premikanje v vijugah, zvijanje - движение n gibanje, kretnja, premikanje; napredovanje, promet;
вольные движения proste vaje (pri telov.);
д. вперёд prodiranje;
железнодорожное д. železniški promet - моцион m gibanje, hoja;
делать м. sprehajati se - рух -у ч., gíbanje -a s., gíb -a m., promèt -éta m., krétnja -e ž., míg -a m.
- ход m hod, gibanje; tek, potek; prehod, rov; vhod; poteza;
х. событий potek, razvoj dogodkov;
х. машины delovanje stroja;
чёрный х. zadnji vhod;
крёстный х. procesija;
ход коня poteza s konjem v šahu;
дать х. делу sprožiti zadevo, postopek;
это у нас в ходу to je pri nas v rabi;
такой товар не в ходу tako blago ne gre, ni povpraševanja po njem;
пустить машину полным ходом pognati stroj z vso hitrostjo;
тихим ходом z majhno hitrostjo;
задний х. vzvratna vožnja;
холостой х. prosti tek (stroja);
пустить в ход все средства uporabiti vsa sredstva;
ему не дают хода tlačijo ga v ozadje, ne puste ga napredovati;
чей ход? kdo vleče? (v šahu);
ваш ход vi ste na vrsti (pri igri);
ему ходу нет ne pride naprej;
на всём ходу v polnem teku;
дать (наддать, прибавить) ходу pospešiti korak - abduction [-ksjɔ̃] féminin gibanje uda proč od osrednje linije telesa
- Abwärtsgang, der, gib/premik/gibanje navzdol
- āctiō -ōnis, f (agere)
1. gib(anje): in singulis tetrantum actionibus Vitr.
2. (pri govornikih in igralcih) gibanje telesa in spreminjanje glasu, vedenje, deklamacija: Q., Plin. iun., actio in Antonio singularis Ci., vehemens, plena animi, doloris ... Ci., actio non tragica Ci.; met. gledališka predstava, (gledališko) prikazovanje: artifices suas per orchestram praestant actiones Vitr.
3. opravljanje, izvrševanje; z objektnim gen.: actio illarum rerum aperta Ci., gratiarum actio Ci. zahvala.
4. delovanje, dejanje, delo; abs.: honesta Ci., motus et actio divina Ci., habet fabula varios actus multasque actiones Ci., ad quod est adhibenda actio (zunanja dejavnost) quaedam, non solum mentis agitatio (duševna dejavnost) Ci., suscipere actionem aliquam Ci., virtutis laus omnis in actione consistit Ci.; s subjektnim gen.: eius actiones horreo Ci. dejavnost, actio corporis, mentis Ci., vitae Ci. praktično življenje.
5. occ. javno delovanje ali dejanje
a) uradno dejanje (delo, opravilo), uradni posel, npr. razprava, nasvet, predlog, javni govor (v senatu, narodnem zboru), v pl. tudi uradno poslovanje, uradovanje: consularis Ci., actiones publicae Ci. državniško delovanje, actiones Ciceronis consulis S., Gracchorum actionibus nobilitas obviam ierat S. spletkam, rogoviljenju, seditiosae actiones (tribunorum), tribuniciae actiones L., omnium actionum in senatu primam habuit pro victore populo L.
b) sodna obravnava, pravdanje, tožba, navadno s tožnikovega stališča: Suet., Icti., pecuniae civili actione et privato iure repetuntur Ci., actionem constituere ali instituere Ci. pravdo (tožbo) začeti, actionem perduellionis intendere (alicui) Ci. tožiti koga zaradi veleizdaje, actionem constituere adversus aliquem Val. Max.; z zagovornikovega stališča: actio maximae causae debilitatur loco Ci. izvajanje največje pravde; splošno: inquieta urbs actionibus T.
c) met. α) stalno tožbeno besedilo, tožbeni obrazec, tožbeni postopek: illa actio: "ope consilioque tuo furtum aio factum esse" Ci., aut muta actionem aut noli mihi instare, ut iudicem Ci., actiones componere Ci. ep., alicui actionem dictare Sen. rh.; potem sploh sodno napotilo o tem, na kar je po zakonu treba paziti pri sodnih razpravah, pravdni predpis: Hostilianae Ci. (o dediščinah). β) tožbena pravica, dovoljenje za tožbo: Sen. ph., Q., Suet., actionem eius rei postulant Ci., si qui me exire mea domo coëgisset, haberem actionem Ci., legatus actionem se daturum negavit Ci., multis actiones et res peribant L. mnogim je šla tožbena pravica in zahtevek po zlu. γ) tožbeni govor, obtožnica, tožbeni spis: actiones Verrinae (zoper Vera) Ci., in prima parte actionis Q. δ) sodni rok: XV viri prima actione non iudicaverunt Ci., altera, tertia actio Ci. - āctus -ūs, m (agere)
1. gnanje, gonitev, gonja: pars ... ab actu (pecudum) nomen Agonalem credit habere diem O., feram admonitu, non actu inflectere Ci. z glasom, ne s silo; met. (jur.)
a) pravica do gnanja skozi kak kraj, tudi stegnè: Icti., aquae ductus haustus, iter, actus Ci.
b) ploščinska mera, toliko polja, kolikor se ga je dalo z dvema bikoma naenkrat oborati, oral: actus, in quo boves agerentur cum aratro uno impetu iusto' Plin., actus minimus Varr., Col., Front., Isid. približno 30 m dolg in 1 m širok, actus quadratus Varr., Isid. približno 30 kvadratnih metrov, actus duplicatus Col., Isid. približno 60 m dolg in 30 m širok; pren. oddelek čebel v panju: Plin.
c) pren. številni obrat, kolobar: Varr.
2. gib(anje), premikanje: (mellis) cunctanctior actus Lucr., fertur in abruptu magno mons improbus actu V. v silnem padu, pilaque contorsit violento spiritūs actu Lucan. močno sopihajoč; pren.: in dies quanto potentior, eodem actu invisior erat T. v isti meri; occ.
a) gibanje telesa ali njegovih delov: corporis Ci., venit spectabilis actu O.
b) (pri govornikih in gledaliških igralcih) premikanje telesa, obraza, spreminjanje obraza, vedenje: sine carminum imitandorum actu L. brez telesnega gibanja, primernega vsebini iger, actus histrionum Q., ne tunica ad lacertum in actu redeat Q. od tod
3. met.
a) predstavljanje, predstava, prikazovanje: fabellarum L., scaenarum Q., tragicus Suet.
b) dejanje (akt) gledališke igre: primo act placeo Ter., extremum actum neglegere Ci., non solum unum actum, sed totam fabulam confecissem Ci., neve minor neu sit quinto productior actu fabula H. predstava naj nima ne manj ne več kakor pet dejanj; pren. oddelek, del: primus actus vitae Ci., extremus actus (aetatis) Ci., in quarto actu improbitatis suae Ci. malo pred preobratom, tertius annus imperii, tanquam tertius actus Ci. ep.
4. opravljanje, izvrševanje, dejavnost, dejanje, delo: hic restat actus, in hoc elaborandum est, ut ... Ci., post actum operis Q., in actu esse, mori Sen. ph., senatus ad speculandos actus Hannibalis legatum mittit Iust., tui actus Plin. iun., Herculei actus Ci.; occ.
a) javna dejavnost, javno poslovanje, posel, poklic, poklicne dolžnosti: inter medios rerum actus Q., actus forensis ali samo actus Q.; tudi upravljanje (uprava) zasebnih ali državnih posestev in računov: Icti.
b) dejanje = dejanskost, resničnost: felices, quibus haec ipso cognoscere in actu contigit O., actu (naspr. cogitatu) Aug.
c) pravilo ravnanja, ravnanje: actum, quem debuisti, ... secutus es Traian. ap. Plin. iun. - admittō -ere -mīsī -missum
I. pustiti, spustiti (spuščati), pospešiti gibanje čemu: equum admisit in Postumium L. pognal je konja proti ..., admissi equi O. dirjajoči, equo admisso ali equis admissis Ci., C. idr. v galopu dirjaje; od tod pesn.: admisso passu O. s hitrim korakom, admissae aquae O. deroče vodovje, admissa rota O. hitro, admissae iubae O. vihrajoče, unda se admittit O. se prosto spušča, arcus admittit aquam Tib.; pren.: quod semel admissum est Ci. je sproženo (začeto).
— II.
1. pripustiti (pripuščati), spustiti (spuščati), pustiti (puščati) kam (naspr. arcere): tum demum admissi stagna ... revisunt V., adm. legatum hostium in cubiculum Ci., hominum multitudinem in domum Ci., domum ad se filium N., lucem in thalamos O., aliquem fenestrā O. ali per fenestram Petr., aliquem regnis suis (= in regna sua) O., aliquem in (ad) conspectum suum (predse) Suet., Iust.; s sup.: spectatum adm. H. pustiti gledati; pren.: ante fores stantem dubitas admittere famam Mart.; pren.: numquam ad consilium casus admittitur Ci, adm. precationem L. ozirati se na prošnjo, neque ante preces admissae, quam iurarent T ni jim bilo prej prisluhnjeno, condiciones vix auribus (ad aures) adm. L pustiti povedati, aliquid ad animum adm. L. k srcu si vzeti (jemati), adm. solacia Plin. iun. pustiti se tolažiti; jur. pripustiti (pripuščati) koga k čemu, pustiti koga, da nastopi (prevzame, v posest dobi) kaj: adm. aliquem ad (in) possessio- nem, ad hereditatem, ad legatum Icti.
2. occ.
a) v avdienco pustiti (puščati) (naspr. arcere, excludere): Casino salutatum veniebant; admissus est nemo Ci., nec quemquam (Caesar) admisit Ci. ni sprejel, nemo enim sine hoc (chiliarcho) admittitur N., admitti eum rex protinus iussit Cu.
b) spustiti (spuščati) koga k čemu kot udeleženca, spreje(ma)ti ga k čemu: aliquem ad consilium Ci., ad colloquium C., Nisus et Euryalus admittier (= admitti) orant (sc. ad consilium) V., admitti ad officium (v službo) N., admitti horum in numerum N. sprejet biti; (o učitelju) kot poslušalca pustiti (puščati) koga zraven, dovoliti mu pristop: Diogenes grammaticus ... venientem eum ... non admiserat Suet.; od tod pren. tudi: admittere apium ad cibos Plin. jemati, rabiti.
c) (o vlačugah) pustiti (puščati) moškega nase: ad se virum Pl., aliquem Pr.
č) pripuščati živali k plemenitvi, samce pustiti (puščati) plemeniti: sues Varr., canes Varr. ap. Non., verrem Plin., equas Varr., Plin. ali equas asino Varr. ap. Non. spuščati pod, arietes ovibus, admissarium veneti Col. ali equum equae Iust. ali asinum in equas Dig.; tudi o samici = pripustiti (pripuščati) samca k plemenitvi: admittere ad concubitum dedignatur contumax gallina Col; od tod pren. drevesa cepiti: qui ver probant, ab aequinoctio statim admittunt Plin.
3. pren.
a) dopustiti (dopuščati), privoliti (privoljevati), dovoliti (dovoljevati): litem iudices non admittunt Ci., adm. religiones Ci., non admittit hoc idem veritas Q., admittis exemplum? T., non admissuro, quominus expeditus ... vallum molientes adgrederetur T.; poseb. avgursko: aves admittunt Pl., L. obetajo ugoden uspeh.
b) kaj zagrešiti, zakriviti, storiti (kaj kaznivega); reklo: admittere hoc delictum in me Ter., culpam in se Ter., quod in me facinus admisi? Ci., adm. in te tantum facinus Ci.; z zamolčanim refleksivnim razmerjem: adm. dedecus, facinus, flagitium, maleficium Ci., scelus N., insignia scelera T., stuprum cum aliquo T., incestum cum aliqua Suet.; s predikatnim acc.: non adm. veneficium impunitum Gell.; z adv.: aliquid foede admissum Lucr., male admissa defendere T. zločine. — Od tod subst. pt. pf. admissum -ī, n pregrešek, krivda: indicia facti etiam nullo admisso consequi possunt Ci., tale admissum L., admissa gentis O., admissa Poppaeae T.
Opomba: Sinkop. inf. pf. act. admīsse: Pl.