Franja

prōvectus -ūs, m

I. (prōvehere)

1. napredovanje, povišanje (v časti, službi): honestiorum provectu Aur.

2. pospeševanje, podpiranje, spodbujanje: actio provectusque iustitiae Aug. —

II. (prōvehī) napredovanje, napredek, povzdig, dvig, razvoj

1. o času: provectu aetatis Sid.

2. rast, uspevanje, napredovanje: praesentia domini provectus est agri Pall.; metaf. povzdig: animorum Aug.

3. napredovanje, (po)vzpenjanje, vzpon: in actione provectuque iustitiae perseveraturum usque ad finem Aug., provectūs occasionem habere Cass.; v pl.: Amm.

pull-up [púlʌp] samostalnik
zaustavljanje; počivališče, odmor
aeronavtika dvig (letala)

relèvement [rəlɛvmɑ̃] masculin dvig; marine določitev neke točke s kompasom; commerce zvišanje; topografski posnetek

relèvement d'une statue, d'un navire échoué dvig kipa, nasedle ladje
relèvement des impôts, du prix des loyers, des salaires, des traitements zvišanje davkov, najemnin, mezd, plač
relèvement d'une économie vzpostavitev, ozdravljenje gospodarstva
faire le relèvement de quelque chose posneti kaj topografsko

resurrēctiō -ōnis, f (resurgere)

1. dvig(anje), dvigovanje; pren.: luctus resurrectiones Fulg.

2. (ponovno) vstajenje od mrtvih: mortuorum Tert., Aug., Lact., Vulg., ex mortuis Vulg., ad vitam Vulg.; abs.: Vulg.

retrait [rətrɛ] masculin skrčenje, uskočenje (blaga); umik, umaknitev; izstop (d'une organisation iz organizacije); odtegnitev, odvzem; dvig (zastavljene stvari); odkup (nazaj)

retrait d'emploi razrešitev, odstavitev s službenega mesta
retrait d'un projet de loi umaknitev zakonskega načrta
retrait du front umaknitev fronte, bojne črte
retrait du permis de conduire odvzem šoferskega dovoljenja
retrait des troupes d'occupation odhod, evakuacija zasedbenih čet
retrait d'une somme d'argent à la banque dvig denarne vsote iz banke
immeuble masculin en retrait hiša, ki ni v isti črti z drugimi hišami, je pomaknjena nazaj
se mettre en retrait dans une file d'attente postaviti se na konec čakajoče vrste

ridicáre -ări f dvig, dviganje, postavitev

riscossione f dvig; izterjevanje (denarja, davkov)

rise¹ [ráiz] samostalnik
dvig, dviganje, vzpon, vzpenjanje; (o zvezdi, Soncu) vzhajanje, vzhod
gledališče dvig(anje) zastora
religija vstajenje (od mrtvih); prijem (ribe za vabo); nastop, pojavitev; porast, naraščanje (vode); vzpetina, grič, višina; višina (of a tower stolpa)
višina (stopnice, stopnišča); povečanje, prirastek (in population v prebivalstvu)
glasba zvišanje (glasu); dvig, porast, skok (of prices cen)
hausse; dodatek, povišanje (plače); izboljšanje življenja; napredovanje; povod, vzrok, začetek, izvor, vir
sleng škodoželjna šala (poniževalna za premaganca)

on the rise v porastu
the rise and fall of nations vzpon in padec narodov
rise of a river naraščanje reke
rise of the step višina stopnice
gentle rise blaga, položna vzpetina
to ask for a rise of salary prositi, zahtevati povišanje plače
to buy for a rise ekonomija špekulirati na hausse
to be on the rise naraščati
to get a rise dobiti višjo plačo
to get (to take) a rise out of s.o. razdražiti, razjariti, razkačiti, razburiti koga
to give rise to povzročiti, dati povod čemu, privesti do česa, roditi kaj
to have (to take) one's rise (in, from) izvirati v, imeti svoj izvor v, prihajati iz

rising [ráiziŋ]

1. pridevnik
dvigajoč se, vzpenjajoč se, vstajajoč, vzhajajoč; napredujoč; rastoč, doraščajoč

rising of ameriško, pogovorno nad, nekaj več kot
rising of a hundred (nekaj) čez 100 mož
rising 100 men točno 100 mož
a rising barrister (politician) mnogo obetajoč odvetnik (politik, ki ima veliko bodočnost)
rising diphthong rastoč dvoglasnik
the rising generation prihajajoča, doraščajoča generacija
rising pitch rastoč lon
she is rising sixteen v 16. letu je
to be rising fifty bližati se 50. letu

2. samostalnik
dviganje, dvig, vstajanje
religija vstajanje; upor, vstaja; povišanje, napredovanje, rast(enje), zvišanje (cene), naraščanje (vode); vzpon, strmina, klanec, vzpetina; grič, višina; nabreklost, majhna oteklina; gnojen mozoljček (na koži), fistula, čir, prišč; zaključek (konec) seje

rising of temperature dvig, porast temperature

ritiro m

1. umik, umikanje; odvzem; odpoklic; dvig:
il ritiro della patente odvzem vozniškega dovoljenja
il ritiro del rappresentante diplomatico odpoklic diplomatskega predstavnika
il ritiro dello stipendio dvig plače

2. samoten, miren kraj:
ritiro collegiale šport moštveno vadbišče

3. prenehanje (dejavnosti); odstop, odstopanje (s položaja)

4. metal. skrčenje

saca ženski spol izvoz (blaga); vzetje, dvig (iz); Argentina odkup

de saca z bliskovito naglico

sling⁴ [sliŋ] samostalnik
zanka (veriga ali vrv ovita okrog bremena za dvig)
medicina preveza (zanka), v kateri visi zlomljena roka; jermen prek rame, naramnica
vojska jermen pri puški
navtika vrv za vleko čolna; dvig (tovora kvišku)

to have one's arm in a sling nositi roko v prevezi

sollevamento m

1. dvig, dviganje

2. šport
sollevamento di pesi dviganje uteži

spīritus -ūs, m (spīrāre)

1. zrak, sapa, sapica, dih, pihanje, pihljanje, piš, vetje, vejanje (vetra), veter, vetrič, starejše hlip, vzduh: Pl., Varr., Col., Q., Front., Amm. idr., spiritus Boreae V., austri Ci. (Arat.), quid est tam commune quam spiritus vivis, terra mortuis, mare fluctuantibus? Ci., cum tribus rebus animantium vita teneatur, cibo, potione, spiritu Ci., vehementior enim spiritus ventus est Sen. ph., spiritus, quem Graeci nostrique eodem vocabulo aëra appellant Plin., semper aër spiritu aliquo movetur Plin. iun.; o prikaznih, povezanih z vetrom: acrioris spiritus cursum Amm. blisk, strela, exiguis imbribus disiecto concreto spiritu Amm. toča; tudi vetrovi v človeškem telesu, plini, napenjanje, izločanje plinov: alvus redditur cum multo spiritu Cels., digerere spiritum Cels.

2. occ.
a) zrak, sapa, ki jo človek vdihuje, dih, dihanje, sopenje, vdih (vdihljaj), izdih (izdihljaj), starejše sopenje, duška: spiritus brevis Q. ali angustior Ci. plitko dihanje, kratka sapa, creber spiritus aut ingens raroque coortus Lucr., vitalis Ci., Sen. ph. ali animalis Vitr. življenjski duh, ad hauriendum spiritum Ci., uno spirito Ci. v eni sapi, extremo spiritu Ci. ob zadnjem dihu, z zadnjim dihom, usque ad extremum spiritum Ci. do zadnjega diha, unius spiritus esse Q. v eni sapi (z enim dihom, na prva usta) izgovoriti, filiorum suorum postremum spiritum ore excipere Ci., extenuare spiritum in auras O., attractus ab alto spiritus V. globoko iz prsi, iz globine prsi potegnjena sapa, spiritu in pulmones anima ducitur Ci. ali aër spiritu ductus Ci. z dihanjem, neque habet, quas ducat, spiritus (dihanje) auras O., spiritum reddere Ci. zrak (sapo) od sebe da(ja)ti, spiritum ducere Ci., Corn., Cu. ali trahere Cels., Col., Plin., Q. ali movere Cels. zrak (sapo) zajemati, dihati, reddere ultimum spiritum Vell. ali ultimum spiritum trahere Sen. ph., Ps.-Q. (Decl.) zadnjič dihniti (zadihati) = izdihniti (dušo), sub acerbissimi carnificis arbitrio spiritum ducere L. giniti, umirati, hirati, spiritum includere L., Plin. ali intercludere L., Cu. ali praecludere Plin. ali intercipere Sen. rh. zapreti sapo, quos idem deus de suis spiritibus figuravit Lact.
b) (pesn.) vzdih, vzdihljaj: latere petitus imo spiritus H., surget et invitis spiritus in lacrimis Pr., aspice, ut in toto nullus mihi corpore surgat spiritus Pr.
c) kačje sikanje, sičanje: V. (Cul.).
d) (kot gram. t.t.) pridíh, aspirácija: Aus., spiritus asper vel lenis Prisc.
e) ton, zvok, glas: tremulus Q., (sc. tibiae) recto modo exitu graviorem spiritum reddunt Q., spiritus et anhelitus e pectore eius evadere Gell.
f) po dihanju umerjeni delec (delček) časa ali takta: sic verba versu includere, ut nihil sit ne spiritu quidem minimo brevius aut longius quam necesse est Ci.
g) hlap(i), hlapenje, izhlapevanje, sopuh, duh, dah, vonj: aëris spiritus graves Vitr. slabo vreme, slab zrak, megleni prameni, unguenti suavis spiritus Lucr., spiritus foedi odoris Cels., spiritus florum Gell.

3. meton. dih(anje) = življenje: ne cum sensu doloris aliquo spiritus auferatur Ci., cum plaga una reliquum spiritum exhausisset Ci., spiritum patriae reddere Ci., vanescit spiritus in auras O., semper … spiritus meus ex te pependit Cu., non effundere mihi spiritum videtur, sed tradere Sen. ph., spiritum alicui eripere Sen. tr., aliquem spiritu privare Vell., spiritūs ferini latro Vell., spiritum ponere Val. Max., Eccl. ali deponere, dimittere Eccl. izdihniti (dušo), dušo spustiti; occ.
a) duša, duh: dum spiritus hos regit artus V., morte carens spiritus O., spiritus infelix peregrinas ibit in auras O., de natura animae et dissociatione spiritus corporisque (= o smrti) inquirebat T.; pesn.: caelum ac terras … spiritus intus alit V. svetovni duh.
b) duša (konkr.) = oseba, posameznik: carissimi tibi spiritus Val. Max., religiosissimus spiritus tam crudeliter vexatus Val. Max. Pooseb. Spīritus -ūs, m Duh: Spiritus sanctus Aus., Cod. I., iurare per Deum et per Christum et per Spiritum sanctum Veg., nocens ille Spiritus Lact. hudobni duh.

4. metaf.
a) božji navdih, navdahnjenje, navdahnjenost, navdušenje, navdušenost, ognjevitost, vzlet, polet, dvig, povzdignitev, zanos, vznesenost: a summis hominibus … accepimus … poëtam … quasi divino quodam spiritu inflari Ci., divino spiritu contineri Ci., augeri caelesti spiritu Ci., libri carent spiritu Ci., divino spiritu instinctus, tactus L., acer spiritus H. ognjevit zanos, spiritus poëticus Q.; occ. pevski ali pesniški duh ali navdih (polet, zanos), pesnjenje, pesnikovanje: o mihi … maneat … spiritus … tua dicere facta V., spiritum Phoebus, mihi Phoebus artem carminis … dedit H., mihi … spiritum Graiae tenuem Camenae Parca non mendax dedit H., qualis Pindarico spiritus ore sonat Pr.
b) duh, poseb. vzvišen, podjeten, pogumen, visoko mereč, drzen duh, ognjevit, navdušen pogum, ognjevitost, čud, misli, mišljenje (pogosto v nom. in acc. pl.): vir ingentis spiritus L., imperator generosi spiritus Plin., qui spiritus illi (dat.), qui voltus V., avidus spiritus H. duh lakomnosti, spiritūs plena (ingenii vis) Q., vestra nobilitate dignos spiritus capiatis Cu., hostiles iam tum spiritus gerens L. že tedaj sovražnega duha (mišljenja), spiritus hostiles induere T., impotenti animo spiritus facere L. osrčiti, opogumiti, altiores spiritus sumere T. višje meriti, stremeti višje, spiritus eius mitigare T. njegovo ne(je)voljo, njegovo ogorčenost (ogorčenje), spiritus in dicendo posse concipere Q., cetera maioris operis ac spiritus Q. večjega pomena in višje vrste; occ. samozavest, pretiran ponos, napuh, domišljavost, prevzetnost, oholost, ošabnost, kljubovanje, kljubovalnost, trma, uporništvo, upiranje: his rebus tantum fiduciae ac spiritus Pompeianis accessit, ut … C., spiritus tribunicii Ci., patricii L. oholost plemstva, regios spiritus repressit N. kraljevsko, samodržno prevzetnost, muliebri spiritu inflata L., res enim gestae, credo, meae me nimis extulerunt ac mihi nescio quos spiritus attulerunt Ci., remittere spiritus, comprimere animos suos, sedare arrogantiam Ci., unius tribuni militum animos ac spiritus capere Ci. oblastne in prevzetne zahteve, cum … spiritus plebs sumpsisset L. se je (bilo) prevzelo, je (bilo) postalo prevzetno (ošabno), magnos spiritus sumere C. zelo se prevze(ma)ti, posta(ja)ti zelo prevzeten, Ariovistus tantos sibi spiritus, tantam arrogantiam sumpserat, ut ferendus non videretur C. se je (bil) navzel tolikšne prevzetnosti, tolikšne predrznosti (arogance), je postal tako prevzeten, tako predrzen (aroganten), spiritus Dolabellae Ci. prevzetno, (pre)oblastno vedenje, multis saepe bellis fractos spiritus esse L., spiritus truces ac minas alicuius ferre Sen. tr.; v pomenu ošabnost, ponos: cecidit spiritus tuus Pr., si cui honores subdere spiritus potuerunt L., ex magnitudine rerum spiritum ducat Q., qui probe nosset spiritus eius Cu. — Soobl. spīritum -ī, n: It.

Opomba: Prud. meri spìrìtus. Redki in le poznolat. so množinski skloni: gen. spirituum Prisc. in dat. ali abl. spiritibus Vulg., Aug.

sublātiō -ōnis, f (tollere)

1. dvig pri taktu, arza (= gr. ἄρσις): Q.; metaf. duševni, duhovni dvig (povzdig, razvoj, napredek), duševna, duhovna povzdiga: animi Ci.

2. vzdigovanje (dviganje) otroka = vzgoja, vzgajanje, vzreja: filios legitimos faciunt partus et sublatio patris et matris Don.

3. odvzetje, odvzem: furtiva Ambr.; metaf. ovržba, razveljavitev, odprava: iudicii Q.

surrection [-rɛksjɔ̃] féminin, géologie dvig(anje)

suspēnsiō -ōnis, f (suspendere)

1. obok, svod, oblòk (oblók): Vitr.

2. prekinitev, prekinjenje; od tod polovično požiranje kakega glasu: suspensio m litterae aut detractio Isid.

3. kot medic. t.t. (samoodsebni) dvig, vzdig: palpebrarum Cael.

svincolo m

1. odkup (odkupne pošiljke); dvig (carinjenega, uskladiščenega blaga)

2. admin. oprostitev

3. avto avtocestni privoz, odvoz:
svincolo a trombetta privozna, odvozna pentlja

tiraggio m (pl. -gi)

1. vlek (gibanje plinov):
tiraggio forzato, naturale umetni, naravni vlek
questo camino ha il tiraggio difettoso ta peč slabo potegne

2. navt. nadomestilo za iztovarjanje

3. ekon. dvig (pri Mednarodnem monetarnem skladu)

torus -ī, m (etim. nezanesljivo razložena beseda) vzbuh, vzboklina, izboklina, nabuhlina, svaljek; od tod

1. svitek, zvitek, žmula: vitis tribus toris ad arborem reliquetur Col. s trojno v svitek zvito žico, tori funiculorum Plin., funis tres toros habeat Ca. naj se zvije iz treh žic.

2. zanka, pentlja, trak, starejše ovoza pri vencu; pren.: Ci.

3. mišica, mesenina: lacertorum tori Ci. (poet.), tori corporis Plin., auro cohibere lacertos et solidis gemmas apposuisse toris O., comantes excutiens cervice toras V. grivaste mišice, grivo, colla tument toris O. vrat je nabrekel od mišic, je zajeten, cum tibi tori creverint Sen. ph., taurus, qui magnitudine ac toris (debelost, moč) ceteros mares vicit Sen. ph.; metaf.
a) debelina veje ali rastline: Ap., Plin.
b) dvig, izboklina, nabuhlina, vzboklina, izstop nabreklih žil: tori venarum Cels.

4. tórus, svitek, opas, obročasto izbočeni del podnožja jonskih in korintskih stebrov: Vitr.

5. blazina, vzglavnik: torus impositus lecto O., ne toro quidem cubuisse Suet., toro resupina O. napol ležeča na (nosilnični) blazini.

6. sinekdoha ležišče, blazinjak, počivalo, postelja, zofa: Stat. idr., se toro ponit O., inde toro pater Aeneas sic orsus ab alto V., discubuere toris O., antiquis torus e stramento erat Plin. ambierantque torum O., torum sternere O., Iuv., torum premere (dotakniti se) O.; pren.: viridante toro consederat herbae V., praebuit herba torum O., riparum tori V., Stat. brežne vzpetine, tori pulvinorum Plin. višine (vrtnih) gredic; occ.
a) zakonska postelja: (s celotnim izrazom) torus genialis V., T., Val. Max., non Hymenaeus adest … Eumenides stravere torum O., receptus in torum Plin., torus illicitus Sen. tr., consors ali socia tori (gr. ἄκοιτις) O. zakonska družica, soproga, žena; od tod meton. α) zakon, ljubezen: torum promittere O., sacra tori O. poročna slovesnost; toda: obscenus torus O. prepovedano ljubimkanje. β) priležnica, ljubica, ljubimka: Alexander torum donavit artifici Plin.
b) mrtvaški oder, pare, skolke: toro mortua componar O., exstructos toros obtentu frondis inumbrant V. — Soobl. torum -ī, n: Varr. ap. Non., Lact.