sklàdnja ž
1. skladovnica, v vrsto zložena drva
2. v stavo zloženo žito na njivi
3. zastar. skladnja, sintaksa
Zadetki iskanja
- tnála ž i tnálo s
1. panj na kojemu se cijepaji, cepaju drva
2. mjesto gdje se cijepaju, cepaju drva - tnálovina i tnalovína ž zemljom pomiješano, pomešano trulo iverje na mjestu gdje se cijepaju, cepaju drva
- woodbox [wúdbɔks] samostalnik
zaboj za drva - дровяной za drva;
д. сарай drvarnica - перетапливать, перетопить
1. pretapljati, pretopiti;
2. (za)kuriti vse peči; na novo (za)kuriti; (gov.) pokuriti vsa drva - ardere*
A) v. tr. (pres. ardo)
1. sežigati, kuriti:
ardere la legna kuriti drva
legna da ardere drva (za kurjavo)
2. presušiti, požgati:
il gelo arse le piantine zmrzal je požgala mlade bilke
3. pren. razvneti, podžigati:
lo arde il desiderio di affermarsi podžiga ga želja po uveljavitvi
B) v. intr. knjižno
1. goreti:
il fuoco arde nel camino ogenj gori v kaminu
ardere d'amore, di febbre pren. goreti od ljubezni, od vročice
2. žgati, pripekati:
senti come arde il sole glej, kako pripeka sonce
3. pren. knjižno divjati:
accorrere dove arde la mischia teči tja, kjer divja bojni metež - astilla ženski spol trska, iver
hacer astillas drva sekati
hacer astillas (de) razbiti, raztreščiti, uničiti
sacar astilla izkoristiti, priti do česa
tal palo, tal astilla jabolko ne pade daleč od drevesa - bois [bwa] masculin les; gozd; drevo; toporišče, držaj; pluriel lesena pihala; jelenovi rogovi
bois blanc mehek les
bois de chêne, de frêne, de hêtre, de mélèze, de sapin, de tilleul hrastov, jesenov, bukov, mecesnov, smrekov, lipov les
bois de charpente, à bâtir de construction, d'œuvre stavbni, gradbeni les
bois de chauffage, à brûler drva
bois de fusil puškino kopito
bois de mine jamski les
bois de justice giljotina
bois de lit posteljnjak
bois mort suhljad
bois précieux, de sciage plemenit, rezan les
bois en sève, vert, vif surov les
de bois lesen
à la cloche de bois skrivaj
articles masculin pluriel en bois lesnina, suha roba
charbon masculin de bois oglje
éclat masculin de bois trščica, iver
homme masculin de bois (figuré) lipov bog
homme masculin des bois orangutan; divjak, neotesanec
imprégnation féminin du bois impregnacija lesa
sciure féminin de bois žaganje
train masculin de bois splav
volée féminin de bois vert batine; težak poraz
avoir la gueule de bois (figuré) imeti »mačka«
être du bois dont on fait les flûtes (figuré) biti priljuden, družaben
n'être pas de bois ne biti iz lesa, biti občutljiw
faire, fendre, casser du bois cepiti, sekati drva
faire flèche de tout bois (figuré) vse sile napeti, vsa sredstva uporabiti
métrer, cuber le bois meriti les
montrer visage de bois ne treniti z obrazom
trouver visage de bois najti, naleteti na zaprta vrata (npr. ob obisku)
toucher du bois potrkati na les ter s tem skušati odvrniti nesrečo ali zlo usodo
je vous montrerai de quel bois je me chauffe vam bom že pokazal, kaj znam; tega ne bom trpel
il n'est bois si vert qui ne s'allume vsake potrpežljivosti je enkrat konec - bōsco m (pl. -chi)
1. gozd, hosta:
bosco di querce, di faggi hrastov, bukov gozd
bosco ceduo sečen gozd
andare al bosco iti po drva (v gozd)
2. pren.
buono da bosco e da riviera za vse uporaben človek
essere uccel di bosco biti na begu (pred policijo), biti neulovljiv
portar legna al bosco šalj. nositi vodo v Savo
curare qcn. con sugo di bosco šalj. ozdraviti koga z leskovo mastjo
3. pren. gozd, množica:
un bosco di capelli griva
PREGOVORI: meglio uccel di bosco che uccel di gabbia preg. rajši ptiček na veji kakor ptiček v zlati kletki - boulange [bulɑ̃ž] féminin mlevski izdelki; gnetenje (testa), peka (kruha); pekovska obrt, pekarstvo
bois masculin de boulange drva za kurjenje krušne peči
être dans le boulange biti zaposlen v pekarstvu - bruciare
A) v. tr. (pres. brucio)
1. kuriti, žgati, zažgati:
bruciare la legna kuriti drva
bruciare la camicia col ferro da stiro z likalnikom zažgati srajco
bruciare la carne, la salsa prismoditi meso, omako
bruciarsi il dito, la lingua opeči si prst, jezik
2. pren.
bruciare le cervella prestreliti glavo, ubiti s strelom v glavo
bruciare la scuola špricati šolo
bruciare il paglione, il pagliaio požreti besedo, ne držati obljube; oditi, ne da bi plačal
bruciare le tappe pohiteti
bruciare i ponti porušiti mostove, prekiniti stike
bruciarsi i vascelli alle spalle podreti vse mostove
bruciarsi le ali osmoditi si perutnice, opeči se; odžagati si vejo
3. ožgati, načeti, izjedati:
bruciare una ferita pog. izžigati rano
il gelo ha bruciato i grmogli zmrzal je ožgala poganjke
4. pren. žgati; vneti, vnemati:
lo brucia l'ambizione razvnemajo ga ambicije
5. pokuriti, hitro porabiti, izčrpati, zapraviti:
bruciare le proprie forze izčrpati moči
bruciare gli avversari šport dotolči nasprotnike
B) v. intr.
1. goreti, žgati, smoditi se:
il bosco brucia ancora gozd še vedno gori
l'arrosto sta bruciando pečenka se smodi
bruciare di febbre goreti, žareti od vročine
2. peči, žgati (tudi pren.):
gli brucia la gola peče ga v grlu
bruciare dalla sete umirati od žeje
l'insulto gli brucia ancora žalitev ga še vedno žge
3. pren. goreti:
bruciare di amore, di vergogna goreti od ljubezni, od sramu
C) ➞ bruciarsi v. rifl. (pres. mi brucio)
1. opeči se
2. zgoreti
3. pren. opeči se, doživeti neuspeh, propasti, kompromitirati se:
nella politica ormai s'è bruciato kot politik je propadel - bukev samostalnik
1. Fagus (drevo) ▸ bükkfa, bükkposekati bukev ▸ bükkfát kivághlodi bukve ▸ bükkfarönkökplod bukve ▸ bükkfa termésedrva bukve ▸ bükk hasábfa, bükk tűzifales bukve ▸ bükkfagozd bukve ▸ bükkerdőkrošnja bukve ▸ bükkfa koronájabarva bukve ▸ bükkfaszínPovezane iztočnice: rdeča bukev, rdečelistna bukev
2. neštevno (les ali izdelek) ▸ bükkfa, bükkmasivna bukev ▸ tömör bükkfaparjena bukev ▸ gőzölt bükkimitacija bukve ▸ bükkfaimitációMlin je narejen iz masivne bukve in ima kakovosten kovinski mehanizem. ▸ A malom tömör bükkfából épült és minőségi fémből készült a gépezete. - bukov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ bükk, bükkfabukov štor ▸ bükkfatuskóbukov list ▸ bükkfalevélbukov žir ▸ bükk-makkbukov les ▸ bükkfabukov hlod ▸ bükkfarönkbukova drva ▸ bükk tűzifabukova veja ▸ bükkfaágbukov plod ▸ bükktermésbukov gozd ▸ bükkfaerdőbukovo drevo ▸ bükkfabukovo poleno ▸ bükkfahasábbukov drogovnjak ▸ bükkfacsemeteHodimo po prelepi naravi, med hrastovimi in bukovimi gozdovi, ki v višjih legah preidejo v smrekove in borove gozdove. ▸ A csodálatos természetben sétálunk, magasabban a tölgyeseket és a bükkfaerdőt fenyvesek váltják fel.
2. (izdelan iz bukovega lesa) ▸ bükkbukov briket ▸ bükkfa brikettbukov furnir ▸ bükkfa furnérbukov parket ▸ bükkparketta
3. (o barvi) ▸ bükkbukova barva ▸ bükkszín
4. neformalno, izraža negativen odnos (neumen; trapast) ▸ fafejű, tuskó
Song Meiling je pojasnila, da ima njen bukovi soprog približno toliko inteligence, karizme in voditeljskih lastnosti kot molzna krava. ▸ kontrastivno zanimivo Song Meiling elmondta, hogy fafejű férjének intelligenciája, karizmája és vezetői képessége annyi, mint egy fejőstehéné. - combustible gorljiv, lahko vnetljiv
combustible m gorivo; kurivo, drva - cucina f
1. kuhinja (prostor, pohištvo)
2. kuhinja, kuha:
cucina francese francoska kuhinja
cucina casalinga domača kuhinja
fare la cucina, fare da cucina kuhati
3.
cucina economica štedilnik
cucina a legna štedilnik na drva
cucina a gas plinski štedilnik
4. publ. žarg. priprava časopisa; uredništvo - čòk (čôka) m
1. (panj) ciocco, ceppo; nareč. ceppaia; (tnalo) ceppo:
pren. spati kot čok dormire come un ciocco
sekati drva na čoku spaccare la legna sul ceppo
2. grosso pezzo, rocchio (di carbone e sim.)
3. uomo tarchiato; uomo goffo (tudi pejor.); grad. blocchetto, massello di legno (per pavimentazione); petr. scheggia, pezzo di roccia plutonica; šport. curling (attrezzo); geogr.
gorski čok cima, rilievo isolato - délati (-am)
A) imperf.
1. lavorare:
delati na polju, pri stroju, v pisarni lavorare la terra, alla macchina, in ufficio
delati fizično, umsko lavorare fisicamente, intellettualmente
pridno delati, delati ko mravlja, ko nor, kot črna živina lavorare con impegno, come un ossesso, come un negro
delati v industriji, v kmetijstvu lavorare nell'industria, nel settore agricolo
delati v rudniku, v tovarni lavorare in miniera, in una fabbrica
delati kot skladiščnik, kot uradnik lavorare come magazziniere, come impiegato
pog. avto dela dobro l'auto va bene
naprave odlično delajo le apparecchiature funzionano alla perfezione
2. (delati na določenem področju) essere attivo, impegnato:
delati kulturno, politično essere attivo nella cultura, nella politica
delati pri društvu essere attivo nell'associazione
3. tr. (z delom omogočati nastajanje česa) fare:
delati malto fare la malta
delati most fare un ponte
delati nalogo fare il compito
4. (proizvajati, izdelovati) fare, fabbricare, produrre:
delati stroje fabbricare macchine
delati čipke fare pizzi
delati drva fare la legna
5. tr. (opravljati, izvrševati kako delo, aktivnost sploh) fare:
kaj delaš lepega? che fai di bello?
poglej, kaj delajo otroci na dvorišču guarda un po' cosa fanno i bambini nel cortile
6. (z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik):
delati korake (korakati) camminare, marciare
delati grehe (grešiti) peccare; sbagliare, errare
delati kupčije (kupčevati) commerciare, fare affari
delati šale (šaliti se) scherzare
delati zločine commettere delitti
7. (dajati komu lastnost, značilnost)
delati koga mlajšega, mlajšo ringiovanire, fare più giovane qcn.
delati kaj lepo (lepšati) fare, rendere bello
8. (biti v delovnem stanju)
srce mu je začelo delati il cuore cominciò a battergli
zaradi stavke tovarna ne dela a causa dello sciopero la fabbrica non lavora
pog. strup hitro dela il veleno agisce rapidamente
9. (s prislovom, kazati do česa določen odnos)
grdo, lepo delati s kom, s čim trattare male, bene qcn,, qcs.
delati po vesti agire secondo coscienza
delati v skladu s predpisi agire in conformità con le norme, le leggi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati komu kratek čas divertire qcn.
delati komu družbo fare compagnia a qcn.
pren. delati prve korake essere agli inizi, muovere i primi passi
delati hudo kri fare cattivo sangue, guastare il sangue
delati kisel obraz torcere il muso, il naso
šport. delati stojo fare una verticale
delati scene fare scenate
delati komu silo ricattare qcn.
delati komu skomine far venire a qcn. l'acquolina in bocca
pren. delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio per qcs.
delati po urah fare gli straordinari
pren. delati račune brez krčmarja fare i conti senza l'oste
pren. delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante, d'un fuscello una trave
delati čudeže operare miracoli
delati dobra dela praticare il bene
delati brez volje, brezvoljno cincischiare, lavoricchiare, stintignare
delati čistko epurare
delati grdega imbruttire
delati greh peccare
delati grobe napake sfarfallare
delati hrup rumoreggiare
pren. delati medvedjo uslugo essere l'amico del giaguaro
delati kruh panificare
delati ljubosumnega ingelosire
delati majhnega impiccinire, rimpiccolire
čeb. delati med mellificare
delati mlačno intiepidire
delati napoto impacciare
delati odgovornega responsabilizzare
grad., navt. delati ogrodje ingabbiare
delati oporoko testare
iron. delati pogumnega ringalluzzire
rel. delati pokoro (za) espiare (qcs.)
delati ponosnega inorgoglire
delati požrešnega ingolosire
tisk. delati prelom impaginare
delati razkreke (pri plesu) scosciarsi
delati reklamo (za) pubblicizzare, reclamizzare (qcs.)
delati s polovičnim delovnikom lavorare part time
delati silo (komu) violentare (qcn.)
delati silo (nad kom) tiranneggiare (qcn.)
delati slovnične napake sgrammaticare
delati test testare
delati topno solubilizzare
delati vino vinificare
delati vitkega snellire
delati vtis impressionare
delati zamišljenega incupire
delati žaljive kretnje sberciare
delati živčnega innervosire
PREGOVORI:
obljuba dela dolg ogni promessa è un debito
kdor ne dela, naj ne je chi non lavora non mangia
prilika dela tatu l'occasione fa l'uomo ladro
vaja dela mojstra l'esercizio è un buon maestro
obleka dela človeka l'abito fa il monaco
B) délati se (-am se) imperf. refl.
1. (biti v stanju nastajanja) farsi, formarsi, crescere:
na vratu se mu dela bula gli cresce un ascesso sul collo
dan se dela si fa giorno
mrak se dela si fa scuro
2. fingere, fare finta, fingersi:
delati se bolnega fingersi malato
delati se gluhega fingersi sordo, fare finta di non sentire
dela se, da spi finge di dormire
pog. delati se važnega darsi arie
delati (se) norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
pog. delati se neumnega fare lo gnorri
delati se nevednega fare il nesci
pejor. delati se učenega sdottoreggiare
šalj. delati se vsevednega fare il quamquam - dokládati (-am) imperf. ammucchiare, aggiungere, mettere (ancora):
dokladati drva na ogenj mettere altra legna sul fuoco - dŕvca (dŕvc) n pl. dem. od drva legna