Franja

mravljinčar moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija der Ameisenbär (drevesni der Tamandua, mali Zwerg-Ameisenbär, veliki Großer Ameisenbär)
vrečar mravljinčar der Ameisenbeutler

pas⁶ moški spol (-u, -ova, -ovi) geografija

1. (cona) die Zone (tudi matematika), der Gürtel (bibavični Gezeitenzone, brezvetrni Kalmenzone, Kalmengürtel, časovni Zeitzone, geografija, rastlinstvo, botanika drevesni Baumzone, klimatski Klimagürtel, Klimazone, kopenski Landschaftszone, ledeni Eiszone, dvanajstmiljni Zwölfmeilenzone, obrežni živalstvo, zoologija Spritzzone, snežni Schneezone, šestmiljni Sechsmeilenzone, trimiljni Dreimeilenzone)

2. geografija, rastlinstvo, botanika višinski: die Stufe, die Zone, Höhenzone (ruševja Legföhrenstufe, Krummholzstufe)

3. (ozemeljski pas/predel) der Streifen, das Gebiet, die Region, zemlje, kopnega: Landstreifen, der Landstrich, Erdstrich, der Gürtel (mejni Grenzstreifen, obalni Uferstreifen, Küstenstreifen, Uferregion, smrti ob meji Todesstreifen, varstva vodnih virov Quellschutzgebiet, varovalni Schutzgürtel, Sicherheitsgürtel, zeleni Grünschutzgürtel, Grüngürtel)
na nebu: pas oblakov das Wolkenband
nad zemljo: pas megle die Nebelbank

4. (območje) die Region (osvetljenosti Lichtregion)
fizika, tehnika sevalni pas der Strahlungsgürtel
fizika barvni pas die Farbengruppe
energijski pas das Energieband
frekvenčni pas das Frequenzband

pečinar moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija (daman) der Schliefer, der Klippdachs
drevesni pečinar Baumschliefer
skalni pečinar Klippschliefer
stepski pečinar Steppenschliefer

piton moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Python (afriški Felsen-Python, angolski Angola-Python, indijski Tiger-Python, kraljevi Königs-Python, kratkorepi Kurzschwanz-Python, mrežasti Netz-Python, timorski Timor-Python)
ametistni piton die Amethystschlange
avstralski piton die Rautenschlange, "Australischer Python"
drevesni piton Baumpython (zeleni Grüner)
pritlikavi piton Zwergpython
zemeljski piton Erdpython

plezavč|ek moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija družina: der Baumläufer (dolgoprsti/gozdni Wald-Baumläufer, kratkoprsti/vrtni Garten-Baumläufer)
drevesni plezavček rod: der Baumläufer
skalni plezavček der Mauerläufer
rdečerepi plezavček Sittasomus: der Kletterrotschwanz

polh [ou̯] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija družina: der Bilch, der Schläfer; Glis: der Siebenschläfer
afriški polh Afrikanischer Schläfer
bodičasti polh Stachelbilch
čopastorepi polh ➞ → afriški polh
drevesni polh Baumschläfer
leteči polh Flugbilch
luskorepi polh Dornschwanzbilch
navadni polh Siebenschläfer
slanušni polh Salzkrautbilch
polh slepičar Typhlomys-Bilch
tankorepi polh Dünnschwanzbilch
vrtni polh Gartenschläfer

polž¹ [ou̯] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija die Schnecke; kopenski Landschnecke; vodni Wasserschnecke; roparski Raubschnecke; pljučar Lungenschnecke, predškrgar der Vorderkiemer, zaškrgar der Hinterkiemer
vrtni polž Schnirkelschnecke
veliki vrtni polž Gartenschnecke, Weinbergschnecke (hrapavi Gesprenkelte)
mali vrtni polž Bänderschnecke
gozdni polž Hainschnecke
čepičar Angulus: die Häubchenschnecke
drevesni polž Baumschnecke
golač Nacktschnecke
grmovni polž Buschschnecke
kapičar Calyptraea: Mützenschnecke
klobučar Capulus: Hutschnecke
splavar Veilchenschnecke
|
agronomija in vrtnarstvo od polžev objedena mesta der Schneckenfraß
počasen kot polž schneckenhaft

porcospino m

1. zool. (istrice) jež (Hystrix cristata)
porcospino americano (ursone) urzon, kanadski drevesni ježevec (Erethizon dorsatus)

2. pren. osornež

3. navt. voj. žarg. (istrice) protipodmorniški jež

prebival|ec moški spol (-ca …) der Bewohner (drevesni živalstvo, zoologija Baumbewohner, doline Talbewohner, marše Marschbewohner, obale Küstenbewohner, obmejnega kraja Grenzbewohner, puščave Wüstenbewohner); dežele: der Einwohner; mesta: der Städter, majhnega: Kleinstädtler, velikega: Großstädter, Großstadtmensch; doma za ostarele, zapora ipd.: der Insasse
pri krajevnih imenih tudi z izpeljankami: prebivalec Laponske der Lappländer
Baltika der Balte
južnopacifiških otočij der Südseeinsulaner
mesta Linz der Linzer
mesta Lübeck der Lübecker
mesta Riga der Rigaer
število prebivalcev die Einwohnerzahl

rāmus -ī, m (iz *u̯rādmos; prim. rādīx, radius)

1.
a) veja, brstika, mladika, poganjek, mladica (naspr. stirps): Vulg., Eccl. idr., praetereuntes ramum defringunt arboris Ci., rami frondentes V., viridis O., nodosus, retorridus Sen. ph., ab eius (sc. cornūs) summo sicut palmae ramique late diffunduntur C. dlanaste razrasti, dlanasti razrastki.
b) pren.: non solum ramos amputare miseriarum, sed omnes radicum fibras evellere Ci., fortitudo, cuius patientia et perpessio et tolerantia rami sunt Sen. ph.
c) veja kot Herkulov bat, bèt, kij, gorjača: Pr.

2. sinekdoha
a) steblo, drevo: bacas dant rami V.
b) listje: tempora cingite ramis V.
c) (drevesni) sad, sadje, sadeži, ovočje: (sc. eos) rami atque venatus alebant V.

3. metaf.
a) posamezno trstno steblo, trst: Plin.
b) pl. rami roglja grške črke Υ (Pitagora ju je uporabil kot simbol za razpotje dveh različnih načinov nravstvenega življenja): et tibi quae Samios deduxit littera ramos surgentem dextro monstravit limite callem Pers., Pythagorae bivium ramis pateo ambiguis — Y Aus.
c) veja, odrastek, razrastek gorovja: mons Cambalidus, qui est Caucasi ramus Plin.
d) rokav reke: quodcumque ex his elegeris, amnis est; multos nihilominus [non] ignobiles ramos in aliud atque aliud litus exporrigit (sc. Nilus) Sen. ph.
e) veja = rod, sorodstvena linija, sorodstveno deblo, loza, panoga sorodstva: hoc satis? an deceat pulmonem rumpere ventis, stemmate quod Tusco ramum millesime ducis Pers.
f) kadilo: vobis rubra dabunt pretiosas aequora conchas, Indus ebur, ramos Panchaia, vellera Seres Cl.
g) moški spolni ud, penis: Prud., puerum mulieri praestare noenu scis, quanto siet melior cuius vox gallulascit, cuius iam ramus roborascit? Nov. fr.
h) odcep, razcep, veja, vod vodovoda: ramus Augustae (sc. aquae) Front., sublatis eiusmodi ramis (veje, odcepi cevi) Front.

sestoj [ô] moški spol (-a …) der Bestand (drevesni Baumbestand, gozdarstvo mešani Mischbestand, gozdarstvo odrasli Altbestand, rastlinski Pflanzenbestand); rastlinstvo, botanika, gozdarstvo der Bestand (črnega gabra in malega jesena Hopfenbuchen-Mannaeschenbestand)

slinar¹ moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija die Egelschnecke (veliki Große, mali Kleine; drevesni die Baumschnecke, poljski die Ackerschnecke)

varan moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Waran (bengalski Bengalwaran, Dumerilov Dumérilscher Waran, drevesni Gillenwaran, Gouldov Gould's Waran, hrapavec [Rauhnackenwaran] Raunackenwaran, komodski Komodo-Waran, kratkorepi Kurzschwanzwaran, nilski Nilwaran, pasasti Bindenwaran, pisani Buntwaran, puščavski Wüstenwaran, stepski Steppenwaran, tihomorski Pazifikwaran, timorski Timor-Waran, veliki Großwaran)
gluhi varan živalstvo, zoologija der Taubwaran

vena -ae, f (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda; morda iz *g*—ens-nā, sor. z lit. gýsla, let. dzîsla = sl. žila (iz *g*—hiHslo-)) žila

1. (v pravem pomenu) žila dovodnica, véna: Lucr., Sen. ph. idr., venae et arteriae micare non desinunt Ci., venam incīdere Ci., Cels. pustiti (puščati), ferire pedis venam V. na nogi puščati, venam (venas) aperire, abrumpere, exsolvere, abscindere, interscindere T. ali solvere Col. ali secare Suet. ali incidere venam alicui Ci.; tudi venas incisas aperire T. ali pertundere venam mediam Iuv. prerezati žilo (žile), (iz)pustiti komu kri; (o samomorilcih) prerezati si žilo (žile), (iz)pustiti si kri.

2. (v „nepravem“ pomenu) žila odvodnica, žila utripalnica, artêrija, starejše ciplja: venae saliunt O. utripljejo, venae trepidae O. utripajoče, si cui venae sic moventur (utripljejo, bijejo), is habet febrim Ci., venae non aequalibus intervallis moventur Cels. utripanje je neredno (nestanovitno), utrip je nereden (nestanoviten), pulsus venae (venarum) Plin., Cels. utrip, utripanje = pl. venae: medici signa habent ex venis Ci., venae conciderunt Cels. utrip (utripanje) zastaja, venae fugientes O. zastajajoč utrip, zastajajoče utripanje, venas tentare O., Q., Suet. ali tangere Pers. (p)otipati žilo, poskusiti, kako žila bije, pomeriti utrip, preveriti utrip. Po mnenju starodavnikov naj bi se po teh žilah prenašali hrana, pijača in strupi, obenem pa naj bi bile tudi center življenjske moči: inflatus venas Iaccho V., vinum manat (gre, prehaja) in venas H., deficient inopem venae te, ni cibus atque ingens accedit stomacho fultura ruenti H., ut solet infuso vena redire mero O., vino fulcire ali reficere venas cadentes Sen. ph. pojemajoče žile = pojemajočo življenjsko silo (moč).

3. metaf.
a) konkr. α) vodna žila: Mart. idr., fecundae vena aquae O., venae aquarum Cu., venae fontis Hirt., O.; pesn. pren.: oculos lacrumarum vena refugit Lucan. očem je usahnil vir solza. β) kovinska ali rudna žila: Sen. ph., Iuv. idr., aeris, argenti, auri venae Ci., semen veteris venae O. zrna stare zlate žile (o zlatem pesku); meton. = kovina: venae peioris aevum O. γ) žilasta proga ali črta, žila v kamnu ali lesu: Stat., Plin. idr., venae marmoris O., quae modo vena fuit, sub eodem nomine mansit O. δ) drevesna žila, ki vsebuje drevesni sok, starejše sočnica: Ci., si vim ferri adhibeas, pavent venae (sc. balsami) T. ε) vrsta dreves na vrtu: venae arearum Plin. ζ) moško spolovilo, penis: Pers., Mart. η) sečevod, sečni prehod: Cels. ϑ) znojnica, znojna žleza, pótnica, potna luknjica: Vitr.
b) abstr. α) žila, žilica (prim. sl. „pevska žil(ic)a“, „tatinska žil(ic)a“), dar, nadarjenost, talent, talentiranost: benigna ingenii vena H., tenuis et angusta ingenii vena Q., studium sine divite venā H., vena publica (sc. vatis) Iuv. β) v pl. notranjost, notrina, jedro, srce, srčika, mozeg, kri: periculum inclusum in venis rei publicae Ci., venae cuiusque generis, aetatis, ordinis Ci. najbolj notranje bistvo, semina flammae abstrusa in venis silicis V., vulnus alit venis V.

villus -ī, m (sor. z vellus -eris; prim. vellō) kocina, dlaka, kosem, kosmič, v pl. dlake, kocine, kocinje, kosmatina, koder: Mart., Sid. idr., animantium aliae villis vestitae Ci., ovium villi Ci., tergum … leonis … villis onerosum V., udisque aries in gurgite villis mersatur V.; sg. kolekt.: aries villo spectabilis aureo O., improbus barbārum villus Plin. čezmerno kocinje, preobilni lasje (kozjih) brad; pesn.: tonsis mantellia villis V. gladko strižene brisače, po drugih: brisače z resicami; metaf.: cani arborum villi Plin. drevesni mah, villis inhorrescere Plin. (o bombažu).

Opomba: Star. obl. vellus -ī, m: Luc.

στύραξ², ακος, ὁ, ἡ storaks (drevo, ki daje (drevesni) klej, gumi).