Franja

Zadetki iskanja

  • пепелище n pogorišče; (zast.) domače ognjišče
  • по-домашнему po domače
  • самогон m domače žganje
  • самогонка f domače žganje
  • семейно družinsko, po domače, v družinskem krogu
  • снадобье n domače zdravilo, zdravilna pijača;
    снадобья pl. (zast.) potrebščine (za na pot)
  • фамильярничать po domače se vesti, domačega se delati
  • фамильярно po domače, neprisiljeno
  • ab intestato latinsko

    estar ab intestato domače zanemarjen biti
  • alergijski pridevnik
    (o alergiji) ▸ allergiás
    alergijska reakcija ▸ allergiás reakció
    alergijski nahod ▸ allergiás nátha
    alergijsko vnetje ▸ allergiás gyulladás
    alergijsko obolenje ▸ allergiás megbetegedés
    alergijski izpuščaj ▸ allergiás kiütés
    alergijska bolezen ▸ allergiás betegség
    alergijski simptomi ▸ allergiás tünet
    alergijski odziv ▸ allergiás reakció
    alergijski test ▸ allergiateszt
    Kar 20 % ljudi po izpostavljenosti sončnim žarkom razvije alergijsko reakcijo na koži. ▸ Az emberek akár 20%-ánál allergiás bőrreakció alakulhat ki napozás után.
    Poleti so pogoste tudi alergijske bolezni, ki jih sprožijo piki raznih žuželk. ▸ Nyáron a különböző rovarcsípések okozta allergiás betegségek is gyakoribbak.
    Strokovnjaki pravijo, da za domače živali ni zadržkov, če v družini ni alergijskih problemov. ▸ A szakértők szerint lehet háziállatok háziállatot tartani, ha a családban nincsenek allergiás problémák.
    Večina alergijskih reakcij ni nevarnih, so le neprijetne zaradi srbenja in videza. ▸ A legtöbb allergiás reakció nem veszélyes, csak kellemetlen a viszketés és a külső tünetek miatt.
    Anafilaksa je hud alergijski odziv, ki nastopi hitro in prizadene številne sisteme v telesu. ▸ Az anafilaxia súlyos allergiás reakció, amely hirtelen jelentkezik, és a szervezet számos rendszerét érinti.
    Povezane iztočnice: alergijski rinitis, alergijska astma, alergijski kontaktni dermatitis, alergijski konjunktivitis
  • aplicírati (-am) perf., imperf.

    1. (prenesti, prilagoditi) applicare, mettere in pratica, adottare:
    aplicirati tuje izkušnje na domače razmere applicare le altrui esperienze alle condizioni nostrane

    2. obl. (našiti, nalepiti okraske) applicare, cucire applicazioni:
    aplicirati čipke na obleko applicare pizzi al vestito, cucire applicazioni di pizzo sul vestito
  • appuntamento m

    1. sestanek, zmenek:
    darsi un appuntamento dogovoriti se za sestanek
    avere un appuntamento imeti sestanek
    appuntamento d'affari poslovni sestanek
    appuntamento amoroso ljubezenski sestanek
    mancare all'appuntamento pren. izneveriti pričakovanja:
    la squadra è mancata all'appuntamento col suo pubblico moštvo je izneverilo pričakovanja domače publike, je razočaralo svoje navijače
    appuntamento spaziale, in orbita astr. spajanje vesoljskih plovil

    2. redko, knjižno dogovor, domenek
  • arcnija samostalnik
    1. neformalno (zdravilo) ▸ gyógyír, orvosság, približek prevedkagyógyszer
    Ni je take lekarne na svetu, kjer bi človek dobil take arcnije, da ga na koncu ne bi nesli na britof. ▸ Nincs olyan gyógyszertár a világon, ahol az ember olyan gyógyírt kaphatna, hogy a végén ne kelljen a temetőbe vinni.

    2. neformalno (domače žganje) ▸ orvosság
    Imela je medico, slivovko in podobne arcnije. ▸ Volt nála mézes és szilvapálinka, meg hasonló orvosságok.

    3. neformalno (rešitev) ▸ gyógyír
    Potrpljenje se je že prevečkrat izkazalo za precej enosmerno arcnijo s škodljivimi stranskimi učinki! ▸ A türelem túl gyakran bizonyult meglehetősen egyirányú, káros mellékhatásokkal járó gyógyírnek!

    4. neformalno (zdravilna rastlina ali zelišče) ▸ orvosság, gyógyír, gyógyfű
    namočene arcnije ▸ áztatott gyógyfüvek
    Priljudne žganjice, v katerih najdete žajbelj, rutico, hruške in druge arcnije. ▸ Kedvelt szeszesitalok zsályával, rutával, körtével és más gyógyerejű összetevőkkel.
  • attache [ataš] féminin privezanje; (prijateljska, ljubezenska) vez, navezanost; motvoz, sponka, broša; technique spojka, stičnica; pluriel (sorodstvene) vezi, zveze; pluriel zapestje, gleženj

    chien masculin à l'attache priklenjen, privezan pes
    rien ne me retient ici, je n'y ai aucune attache nič me ne zadržuje tu, nič me ne veže
    port masculin d'attache domovinsko, domače pristanišče
    conserver des attaches avec son pays natal obdržati zveze z domovino
    j'ai de lointaines attaches avec le ministre sem v daljnjem sorodstvu z ministrom
    il a des attaches au ministère, avec le directeur on ima zveze v ministrstvu, z direktorjem
    mettre à l'attache prikleniti na verigo
    réunir les feuilles par une attache združiti, speti liste s sponko
    tenir quelqu'un à l'attache (figuré) imeti koga priklenjenega, držati ga na verigi
  • buōno1

    A) agg.

    1. dober:
    un'anima buona dobra duša
    buona volontà dobra volja
    buona donna pog. evfemistično cipa

    2. krotek, miren, priden:
    un buon ragazzo priden fant
    un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
    buono come il pane dober kot kruh
    alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
    mangiare alla buona jesti po domače
    una riparazione alla buona zasilno popravilo
    siate buoni bodite pridni!
    mare buono mirno morje

    3. prijazen, vljuden:
    buone maniere vljudnost, olikanost
    fare buon viso prijazno sprejeti
    con le buone prijazno, zlepa
    con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
    tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
    buoni uffici pravo posredovanje:
    richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
    una buona parola dobra beseda, priporočilo
    di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
    di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo

    4. dober, sposoben, ustrezen:
    un buon medico dober zdravnik
    buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
    essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
    essere in buono stato biti dobro ohranjen
    una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
    essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim

    5. dober, koristen, ugoden:
    buoni affari dobri posli
    a buon mercato poceni
    buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
    buone feste vesele praznike!
    Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
    nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
    avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju

    6. dober, pravičen:
    battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
    a buon diritto upravičeno
    questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!

    7. dober, velik, obilen:
    un buon tratto di strada dobršen del poti
    un'ora buona debela ura, dobra ura
    di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
    di buon passo hitro
    di buona lena energično, pridno

    8. dober, ugleden, bogat:
    buona famiglia dobra, ugledna družina
    buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)

    9. dober, lep, prijeten:
    essere in buona compagnia biti v dobri družbi
    buona cera dober, zdrav videz
    fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
    darsi buon tempo pren. zabavati se

    10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)

    B) m (samo sing.)

    1. dobro:
    essere un poco di buono biti malopridnež
    buon per me na mojo srečo

    2. lepo vreme:
    la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo

    3. (z okrepljenim pomenom)
    ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda

    4. (f -na) dober človek:
    i buoni e i cattivi dobri in zli
  • casalingo

    A) agg. (m pl. -ghi) hišen, domač:
    pane casalingo domač kruh
    alla casalinga kulin. po domače
    incontro casalingo šport tekma na domačem igrišču

    B) m pl.

    1. hišne potrebščine:
    negozio di casalinghi trgovina s hišnimi potrebščinami

    2. gospodinjski aparati
  • ceremonia ženski spol ceremonija, slovesen obred; formalnost; pretirana vljudnost

    de ceremonia slovesen
    traje de ceremonia slovesna (gala) obleka
    por ceremonia le zaradi forme, le za videz
    sin ceremonia preprosto, po domače, neženirano
  • cérémonie [seremɔni] féminin ceremonija; slovesnost, obred; vnanja formalnost

    sans cérémonies brez ceremonij, (po) domače
    cérémonie d'inauguration otvoritvena slovesnost
    habit masculin de cérémonie slovesna, ceremonialna obleka
    visite féminin de cérémonie vljudnostni obisk
    faire des cérémonies delati ceremonije
  • ceremony [sériməni] samostalnik
    obred, slovesnost; formalnost, uglajenost

    to make ceremonies obirati se
    master of ceremonies ceremoniar
    to stand (up)on biti strogo formalen
    without ceremony po domače, neprisiljeno
  • chez [še] préposition pri, k

    chez-soi, chez-moi et caetera, masculin dom
    il était chez lui bil je doma
    je vais chez le boucher grem k mesarju
    je viens de chez moi prihajam od doma
    chez les Slovènes pri Slovencih
    il est de chez nous (on) je iz naših krajev
    chez Cankar pri Cankarju
    avoir un chez-soi imeti (lasten) dom
    être partout chez soi povsod se domačega čutiti
    faites comme chez vous uredite si po domače
    transporter chez (figuré) prenesti na