Franja

spīna -ae, f (gl. pinna2)

1. rastlinska bodica, bodec, trn, v pl. bodice, trnje: Lucr., Sen. rh., Col., Plin. idr., spinis surgit paliurus acutis V., consertum tegumen spinis V., spinis conserto tegmine nullis O., tegumen omnibus sagum … spina consertum T., terra tuum spinis obducat … sepulchrum Pr., spinis coronatus Eccl. s trnjevim vencem, s trnjevo krono; sinekdoha
a) trnov grm: spina creat rosas O.
b) trnata rastlina: spina alba Plin., Col. beli trn, spina Arabica Plin. akacija (starejše nérod), spina fullonia Plin. gl. fullōnius; o belušu: Col., in totum spina est asparagus Plin., in aequorea quae crevit spina Ravenna Mart.

2. occ.
a) živalska bodica, starejše bodec, bodelj: aliae animantes spinis hirsutae Ci. (o ježih in ježevcih), hystrices spinā contectae Plin.
b) (ribja) kost, koščica, sŕt, ost: Mel., Plin. idr., humus spinis cooperta piscium Ci. fr. ap. Q., spinā nocuus O., spinae medio in pisce O.
c) hrbtenica: Varr. idr., duplex agitur per lumbos spina V., spinae curvamen O., caput spina excipit Cels., carnosa inanitas adnexae spinae Plin.; s celim izrazom: dorsi spina Aug., spina quae est in dorso Gell., medulla spinae Aug. hrbtni mozeg, hrbtenjača; pesn. spina = hrbet: spina viret O.
d) sacra spina „sveta“ ali križna kost, križnica: Suet. ap. Fr., Hier., Isid.
e) trnu podoben α) zobotrebec, zobni trebek: argentea Petr. β) prečni zid v dirkališčih, okrog katerega so morali dirjati dirkači: Cass.

3. metaf.
a) bridkost, moreča skrb, zaskrbljenost, želja, poželenje, slast, strast: spinas animo evellere H., quid te exempta levat spinis de pluribus una? H.
b) spinae tankoumnost, bistroumnost, ostroumje, ostroumnost, ostroumno dlakocepstvo: nec disserendi spinas probavit Ci., Peripatetici spinas partiendi et definiendi praetermittunt Ci. tankoumne (dlakocepske) (raz)delitve in razlage, vellere spinas Ci. = dlakocepiti.

крючкотворство n (zast.) pravdne zvijače, izprevračanje zakonov; uradno dlakocepstvo

aucupium -iī, n (auceps)

1. lov na ptice, ptičarstvo: Plin., Vulg., aucupium atque venatio Ci., propagare vitam aucupio Ci.; lov na čebele: quae (examina apium) dono vel aucupio contingunt Col.; met.
a) ptičnik = priprava za lovljenje ptic: harundine sumpta Faunus plumoso sum deus aucupio Pr.
b) ptičji ulov, ulovljeni ptiči: aucupia omne genus Cat., peregrina aucupia Sen. ph., minima inflatio fit ex venatione, aucupio Cels., venatu et aucupio vesci Plin.

2. pren. hlastanje po čem, za čim, prežanje na kaj, lov(stvo): Col., hoc novomst (= novum est) aucupium Ter. nova vrsta zaslužka, facere aucupium auribus Pl. na ušesa vleči, prisluškovati, aucupia verborum Ci., Arn. besedolovstvo, zlogolovstvo, dlakocepstvo, delectationis aucupium Ci. pohlep po ugajanju (poslušalcem).

captātiō -ōnis, f (captāre)

1. prijemanje, lovljenje, grabljenje, teženje za čim, hlastanje po čem: Q., verborum Ci. besedolov, dlakocepstvo, testamenti Plin. lov na dediščino.

2. v jeziku gladiatorjev prevarljiv udarec, nepravi udarec, prevara: Q.

pedantesco dlakocepski, malenkosten, filistrski

crítica pedantesca dlakocepstvo
erudición pedantesca šolska modrost

praescrīptiō -ōnis, f (praescrībere)

1. na(d)pis, naslov: legis Ci., tribuniciae potestatis praescriptione T. pod naslovom; occ. pretveza, izgovor, ime: honestā praescriptione rem turpissimam tegere C.

2. metaf.
a) predpis, odredba, ukaz: naturae, rationis Ci., praescriptiones terminatae Vitr.
b) vnaprejšnja določitev, vnaprejšnja omejitev: sine praescriptione generis aut numeri T., praescriptione semihorae Ci. omejitev (na) pol ure; occ. (kot jur. t.t.) omejitev, ugovor, omejujoč pristavek (dostavek), dostavljen (dopolnjen) pogoj, dostavljena (dopolnjena) pripomba (opomba), preddoločba, klávzula: Q., Icti., praescriptiones cautionesque Ci.; poseb. ugovor glede zastarelosti (zastaranja): longae possessionis, longi temporis, quinque annorum Icti.; praescriptio longi temporis tudi zastaranje in priposestvovanje sámo: Icti.; metaf.: exceptiones et praescriptiones philosophorum Sen. ph. ugovori = pretankovestnost, dlakocepstvo, dlakocepljenje.

questione f

1. problem, vprašanje:
risolvere una questione rešiti vprašanje
la questione meridionale problem (italijanskega) juga

2. spor, sporno vprašanje; pravda:
questione bizantina pren. dlakocepstvo
questione di lana caprina pren. pravda o oslovi senci
questione pendente pren. odprto, nerešeno vprašanje
il caso in questione sporna zadeva
il nodo della questione bistvo spora, problema
comporre la questione rešiti sporno zadevo
essere ancora in questione ne biti še rešeno

3. prepir; ekst. pravda:
avere una questione con qcn. spreti, prepirati se s kom
sono in questione per l'eredità pravdajo se za dediščino

sottigliezza f

1. tenkost

2. pren. bistroumnost, ostroumnost, prefinjenost, pretanjenost

3.
sottigliezze pl. dlakocepstvo, pikolovstvo, pedantnost:
perdersi in sottigliezze zgubljati se v dlakocepstvu

split^*3 [split]

1. prehodni glagol
(raz)cepiti, razklati, odcepiti, razslojiti; razdeliti (among med, with s)
figurativno razdvojiti, razcepiti; raztrgati (na kose)
figurativno uničiti
ameriško, pogovorno razredčiti (whisky itd.) z vodo

2. neprehodni glagol
(o ladji) raztreščiti se (ob skalah)
figurativno doživeti brodolom, nasesti (on na)
razklati se, razcepiti se, póčiti, razpočiti se; odcepiti se, odlomiti se; ločiti se, raziti se, ne se spraviti (pobotati) (on gledé, o)
razdeliti se (into v, na)
pogovorno drveti
politika, pogovorno voliti različne kandidate
sleng deliti si (on kaj)
sleng izdati, ovaditi, denuncirati (upon, on koga)

hair-splitting dlakocepstvo
the audience split their sides (with laughing) poslušalci so pokali od smeha
to split a bottle popiti skupaj steklenico
to split the difference sporazumeti se za kompromis, za sredino med zahtevano in ponujeno ceno; vzeti sredino med dvema predlogoma, dvema količinama
to split hairs dlakocepiti
we split the money into equal shares denar smo si razdelili na enake deleže
to split open razklati, razparati
the party split on this point ta točka je bila vzrok razkola v stranki
to split the profits razdeliti si med seboj dobiček
the ship split on the rock ladja se je razbila ob skali
to split straws figurativno dlako cepiti, (preveč) pedantski biti
to split one's vote(s) (ticket) glasovati za kandidate različnih strank