Franja

fumée [füme] féminin dim; hlap, para; figuré iluzija, slepilo, milni mehurček; pluriel vinski hlapi; odpadki (ptic, divjadi)

sans fumée brezdimen
s'en aller, s'évanouir, partir en fumée (figuré) razbliniti se (v nič)
tous mes projets sont partis en fumée vsi moji načrti so padli v vodo
dissimuler par la fumée (militaire) zakriti z umetno meglo
il n'y a pas de fumée sans feu ni dima brez ognja, figuré v vsaki govorici je nekaj resnice

fumo

A) m

1. dim:
far fumo dimiti se, kaditi se
sapere di fumo imeti okus po dimu
fumo negli occhi pren. pesek v oči
vedere qcn. come il fumo negli occhi pren. ne prenesti koga
andare in fumo pren. propasti, iti po vodi
mandare in fumo pren. preprečiti, spodnesti

2. (tobačni) dim; kajenje:
le malattie provocate dal fumo bolezni, ki jih povzroča kajenje
scusi, il fumo la molesta? oprostite, vas kajenje moti?

3. para:
il fumo della pentola para iz lonca

4. (prazen) videz, prazen dim, prazen zrak:
le sue promesse sono tutto fumo, credi a me njegove obljube so en sam prazen dim in pena, verjemi mi
vendere fumo varati, zavajati s praznimi obljubami
venditore di fumo goljuf, prevarant
PREGOVORI: molto fumo e poco arrosto preg. veliko dima in malo ognja; veliko kokodakanja in malo jajc
non c'è fumo senza arrosto preg. ni dima brez ognja

5. pren. nadutost, bahavost, ošabnost, napihnjenost:
un uomo pieno di fumo ošabnež, napihnjenec

6. pl. razvnetost, zamegljenost (razuma), zaslepljenost, hlapi:
i fumi dell'ira zaslepljenost od jeze
i fumi della sbornia stanno passando pijanost se bo razkadila

B) agg. invar. (za samostalnikom) dimast, temno siv:
grigio fumo temno siva barva

fūmus -ī, m (prim. gr. θύω kadim, žrtvujem, θύελλα vihra, θύος kadilo, ϑυμός duša, ϑυμιάω kadim, lat. bēstia, februus, fētor, fimus, fūlīgō, suf-fiō, sl. dim)

1. dim, čad, sopuh, para, sopara: Ter., Vitr., Ap. idr. pernas in fumo suspendito Ca., ibi hominem ingenuum fumo excruciatum semivivum reliquit Ci., robora ceu fumum mittunt Lucr., stuppa vomens tardum fumum V., fumi volumina O. vrtinci dima, (cortex) amphorae fumum bibere institutae H., fumo inveteratum vinum Plin.; dim kot znamenje: significatione per castella fumo factā C., ut fumo atque ignibus significabatur C., fumo dare signum L., fumo significare (z ACI) L.; s subjektnim gen.: ganearum f. Ci., f. turis O.; v pl.: fumi incendiorum procul videbantur C., quae (terra) tenuem exhalat nebulam fumosque volucrīs V. vzdigujoče se hlape, tura odorant aëra fumis O. z oblački dima, exiguis ardescunt sulfura fumis O.; metaf.: omne verterat in fumum et cinerem H. vse je bil spremenil v dim in pepel = vse je bil zapravil, non fumum ex fulgore, sed ex fumo dare lucem cogitat H. ne dim iz plamena, iz dima svetloba mu vre; preg.: semper … flamma fumo est proxuma: fumo comburi nil potest, flammā potest Pl. kjer je dim, tam je vselej tudi ogenj, vendere fumos (fumum) Mart., Ap., Lamp. dim prodajati = ustiti se, s prazno žlico, s praznimi obeti pitati, tako tudi: alicui vendere aliquid per fumum ali fumis in fumum vendere de aliquo Lamp. komu dajati o čem prazne obljube, ire de fumo ad flammam ali (tradi) de fumo in flammam Amm. iz dima v ogenj = „z dežja pod kap“; šalj. dvoumno: Vah! oculi dolent. Quor? Quia fumus molestus est Pl. dim in (pren.) neumno blebetanje.

2. meton.: fumi Massiliae Mart. v dimu (dimnici) hranjeno masilsko vino.

īn-stituō -ere -stituī -stitūtum (in [praep.], statuere)

1. postaviti (postavljati) v kaj ali kam: vestigia nuda sinistri instituēre (log. pf.) pedis V. trdno stopajo z golo levo nogo, vitem, arborem Suet., olera Aur., segetes Varr., pulvinar N.; z inf.: amphora fumum bibere instituta consule Tullo H. postavljena (v sušilnico), da se navleče dima; pren.: argumenta in pectus multa institui Pl., aliquem in animum Ter. srčno se okleniti.

2. s prolept. obj.: postaviti (postavljati), napraviti, narediti, (o)snovati, prirediti (prirejati), (z)graditi: institutas turres hostium admiratur C., pontem, pilorum numerum C., amphora coepit institui, cur urceus exit? H., ubi institui vineae possunt Ci., iste textrinum instituit Ci., tabulas ait ab Hirtuleio institutas (esse) Ci., instituit officinam Syracusis Ci., earum rerum mercatum Ci., quid adtinet codicem instituere? Ci. glavno knjigo narediti, dapes V., epulas Sil. pojedino pripraviti, convivia Suet., naves C., prata nova Col., plantaria Plin. drevesna sadišča narediti, bibliothecam Plin., solem Lact. ustvariti, officinas armorum N., aras Val. Fl., munitiones C., exedria Ci., oppida Amm., moenia Aur., metalla L., aerarium, stipendia, portoria Suet.; occ.
a) (čete) (raz)postaviti ((raz)postavljati), razvrstiti (razvrščati): aciem instituerat C., exercitus nostro more institutus Ci., duas legiones S., partem copiarum pro vallo Auct. b. Afr.
b) s predik. acc.: koga za kaj postaviti (postavljati), narediti, namestiti (nameščati) koga, vzeti koga v službo, zaposliti koga: heredem instituit Oppianicum Ci., aliquos sibi amicos Ci.; potem tudi brez predik. acc.: tutorem liberis non instituit Ci., tyrannis institutis leges extinguuntur Ci., qui primum instituit decumanos Ci., instituit mulier accusatores Ci., remiges ex provinciā i. C.

3. metaf. pripraviti (pripravljati) kaj ali se k čemu, na kaj, podvze(ma)ti, prirediti (prirejati), zače(nja)ti, lotiti (lotevati) se; abs.: propinqui quemadmodum instituerant, profecti sunt Ci., nos, ut instituimus, ad reliqua pergamus Ci.; z obj.: instituere litium actiones malebat Ci., ipse novas adsignationes instituit Ci., amicitiam cum aliquo i. S., institutus cursus Ci. pričeti, id iudicium Verres sua sponte instituit Ci., instituta est quaestio de eius morte Ci., iter i. H., viam Ci., sermonem C., triumphum Cu., delectum Ci., historiam Ci., condicionem Ci., negotium Pl.; z inf. skleniti, zavzeti se, nameniti se, kaniti, nameravati, odločiti se: Corn., Amm. idr., quod institueram dicere Ci., parietem ducere instituit Ci., cives ad necem producere instituit Ci., nunc tractare causam instituimus Ci., castra munire C., topica Aristotelea conscribere Ci., historias scribere H., libellos componere Suet., facere theatrum Vell. pričeti gradnjo gledališča, oppidum oppugnare Ci., tempus eius interficiendi quaerere N.; occ.
a) kaj (novega) uvesti (uvajati), napraviti, ustrojiti, določiti (določevati), odrediti (odrejati): omitto Etruriae institutos dies (festos) Ci., instituit ludos O., portorium vini i. Ci., regnum, novam religionem Ci., sumptus, qui antea non erant instituti Ci., poena a te in illum instituta Ci., i. censum L., leges Iust., inferias Suet., ferias Latinas Aur., nundinas, collegium Plin. iun., certamen Suet.; z inf.: ut facere instituerat C., Daphnis tigres subiungere curru instituit V., quos ab initio habere secum instituerat C.; z ACI: frumentum plebi dari instituerat Vell.; s finalnim stavkom: Arcesilaus instituit, ut dicerent … Ci., Dionysius instituit, ut barbam sibi adurerent Ci.
b) kaj (starega) urediti (urejati), uravna(va)ti: civitates Ci., civitatum mores S., ab adulescentia vitam S., familia bene instituta Q.
c) učiti, v čem poučiti (poučevati), napelj(ev)ati, usmerjati, napotiti, izobraziti (izobraževati), omikati, (o)likati, oblikovati koga: aliquem a puero Ci., si in pueritiā non his artibus institutus eras Ci., nos ita a maioribus instituti sumus Ci., sic tu instituis adulescentes? Ci., vir … non ita institutus Ci., homines liberi liberaliterque instituti Gell., oratorem artibus i. Q., litteris Q., Aur., aliquem ad dicendum Ci., aliquem ad omne officii munus Ci., aliquem ad lectionem Q., doctrinā liberaliter Ci., disciplinā Romanā, paribus disciplinis Suet., boves ad aratrum Col. priučiti k plugu, navaditi na plug, elephantos Cu. (iz)uriti; z inf.: Ceres mortales vertere terram instituit V., aliquem Latine loqui i. Col., Pan primus calamos cerā coniungere plures instituit V. — Od tod subst. pt. pf. īnstitūtum -ī, n

1. uredba, ureditev, ustroj, običaj, šega, navada: estne hoc praetoris institutum an edictum tyranni? Ci., addite nunc eius instituta Ci., vetere instituto publicanorum Ci. po starem običaju, haec a maioribus instituta accepimus Ci., Graeculorum instituto de me contionem interrogare solebat Ci., decumas contra instituta vendere Ci., ne quid novi fiat contra instituta maiorum Ci., meretricium Ci. posel, opravilo, imperii Aur.; occ.: per eos annos ex instituto militem non dederunt L. po dogovoru (pogodbi), virorum bonorum instituto vivere Ci. po navadi.

2. (pričeto ali nameravano) podjetje, nakana: non tam facile interrupta contexo, quam absolvo instituta Ci. pričeta dela, omnes eius instituta laudare facilius possunt, quam aemulari Ci., non ad nostrum institutum pertinet Ci.; occ. namera, namen, načrt, naklep: manere in instituto meo videor Ci., institutum vitae capere Ci., N. načrt za življenje, načelo, confusius agere quam institutum postulat Ci.

3. pouk, napotilo, napotek, v pl. = (s poukom vcepljena) načela: abundare praeceptis (teoretično) institutisque (praktično) philosophiae Ci., Cynicorum Cu., mores, instituta, facta Ci., optimis institutis mentem infantium informare Q.

javljalnik moški spol (-a …) tehnika der Melder (dima Rauchmelder)
javljalnik požara die Feuermeldeanlage, der Feuermelder

nad above; over

5° nad ničlo 5 degrees above zero
nad morsko gladino above sea level
moški nad 40 let men over 40
reka nad mostom the river above the bridge
biti star nad 50 let to be over 50
nad gradom se dviga stolp a tower rises high over the castle
kaj je prišlo nad vas? what has come over you?
iti nad sovražnika to march against the enemy
sonce je nad obzorjem the sun is above the horizon
meč mu je visel nad glavo a sword was hanging over his head
oblak dima je visel nad mestom a cloud of smoke hung over the city
nad vsa pričakovanja beyond all expectation

nadíhati (-am)

A) perf. inspirare, respirare

B) nadíhati se (-am se) perf. refl.

1. respirare, riempire i polmoni (di aria fresca)

2.
nadihati se dima, smrada respirare molto fumo, molta puzza

nadihati se povratni glagol
1. (o zraku) ▸ teleszívja magát [levegővel]Proti večeru smo šli iz stanovanja, da smo se malo nadihali svežega zraka. ▸ Estefelé kimentünk a lakásból, hogy szívjunk egy kis friss levegőt.

2. (vdihniti škodljivo snov) približek prevedka ▸ belélegezNudili so prvo pomoč osebi, ki je skušala sama pogasiti požar, a se je nadihala plinov. ▸ Elsősegélyt nyújtottak egy személynek, aki megpróbálta maga eloltani a tüzet, de gázokat lélegzett be.

3. (o posledici napora) ▸ kifújja magát
Vsakih petindvajset metrov se je moral ustaviti in nadihati. ▸ 25 méterenként meg kellett állnia, hogy kifújja magát.
Po olimpijskih igrah v Londonu se je spočila, nadihala in vnovič dokazala, da ji ni para. ▸ A londoni olimpia után kipihente, kifújta magát, és ismét bebizonyította, hogy felülmúlhatatlan.

4. (naužiti se zaželene snovi ali vonja) ▸ teleszippantja magát Nadiha se eksotičnega parfuma iz bele sandalovine, lubja, cimetovih dreves in vonja evkaliptusovih listov. ▸ Teleszippantja magát a fehér szantálfa, a fakéreg, a fahéj és az eukaliptuszlevelek egzotikus illatával.

5. (o izkušnjah ali situacijah) ▸ teleszívja magát, kiélvezOdklopiti vsakdanjik, spoznati nove kulture, nadihati se drugačnega zraka in poskusiti drugačno hrano. ▸ Kikapcsolni a hétköznapokat, új kultúrákat megismerni, teleszívni magunkat más levegővel, és másfajta ételeket kóstolni.
Miru se najbolj nadiha zgodaj zjutraj, ko se čez travnike sprehodi do bližnje cerkvice. ▸ A nyugalmat leginkább a kora reggeli órákban élvezheti ki, amikor átsétál a réteken a közeli templomhoz.

napúhati (-am) perf.
napuhati dima fare molto fumo

nastajanj|e srednji spol (-a …) das Entstehen, die Entstehung, das Werden; (pojavljanje) das Auftreten; (tvorjenje) die Bildung, die Entwicklung; das Herausbilden, die Herausbildung; (geneza) die Entstehungsgeschichte; (dima Rauchentwicklung, kosti Knochenbildung, mehurjev Blasenbildung, kapljic Tropfenbildung, krvi Blutbildung, ledu Eisbildung, megle Nebelbildung, opasti Wächtenbildung, prhljaja Schuppenbildung, prog Streifenbildung, razpok [Rißbildung] Rissbildung, razjed Geschwürbildung, šišk rastlinstvo, botanika Gallbildung, špranj/rež Spaltenbildung, šumov/ hrupa Geräuschbildung, vonja/smradu Geruchsbildung, znoja Schweißbildung, žolča Gallenbildung)
nastajanje kopnega geografija die Auflandung
nastajanje naroda die Nationwerdung
nastajanje vrednosti die Verwertung
nastajanje na novo Neuentstehung
način nastajanja die Entstehungsart

nimbus -ī, m (indoev. kor. *nembh-; prim. gr. νέφος, νεφέλη, lat. imber, nebula)

1. temen (nevihten, hudouren, deževen, moker) oblak, sploh oblak, oblačje, oblaki: inhorrescit mare, tenebrae conduplicantur, noctisque et nimbûm (= nimborum) occaecat nigror, flamma inter nubes coruscat Pac. ap. Ci., involvere diem nimbi V., cinxerunt aethera nimbi V., nimbos Euro agente ocior H., subito coorta tempestas tam denso regem operuit nimbo, ut … L., piceo Nox obvia nimbo lucentes turbavit equos Stat.; poseb. oblačen (oblakast) sijaj, meglena odeja, v katero se ogrinjajo božanstva, ko se prikazujejo na zemlji: hoc Venus, obscuro faciem circumdata nimbo, detulit V., (sc. Iuno) agens hiemem nimbo succincta per auras V.; od tod pozneje
a) svetniški sij, nimb, avreola, gloriola svetnikov: Isid.
b) načelek = čelna obveza, čelna poveza (ovijača), ki so jo nosile ženske, da so imele majhno čelo, kar je veljalo za lepo: Isid.

2. occ. o stvareh, ki se dvigujejo kakor oblak: fulvae nimbus harenae V. ali n. pulveris Cl. (rumenkast) prah, prašína, respiciunt atram in nimbo volitare favillam V. dimni oblak, oblak (val) dima.

3. metaf. „oblak“ o stvareh, ki se širijo podobno kot oblak, gosta tolpa, množica, veliko število, obilica: n. peditum V. (prim. νέφος πεζῶν Hom.), n. ferreus V. ali nimbus glandis L. oblak svinčenk (streliva), n. telorum Lucan., pilorum Sil., ingens lapidum saxorumque nimbus Fl., n. purpureus Cl. cvetlic; tudi o tekočinah, mazilih: lucerna nimbis ebria Nicerotianis Mart.

4. meton.
a) močno deževje, naliv, ploha, líjavica (lijávica): terra abit in nimbos imbremque Luc. ap. Varr., terrere animos fulminibus, tempestatibus, nimbis, nivibus, grandinibus Ci., insequitur commixta grandine nimbus V., multa grandine nimbi culminibus crepitant V., densi funduntur ab aethere nimbi O. se ulivajo, padajo, n. effusus L.; od tod sploh dež, deževnica: silva continere nimbos ac digerere consueta Plin., nimbi ligati Petr. led.; metaf. nimb, „oblak“, posoda z več odprtinami, ki so jo uporabljali pri pojedinah in v gledališčih, da so škropili blagodišeča mazila in razne tekočine: n. vitreus Mart.
b) nevihta, huda ura, hudo vreme, vihar, vihra, ujma, piš: toto sonuerunt aethere nimbi V., nimborum in patriam Aeoliam venit V.; pren. „vihar“ = nenadna nezgoda, nenadna nesreča: hunc nimbum cito transisse laetor Ci. ep. (prim. „viharjev jeze so pogosto rjule“ Prešeren).

nuage [nüaž] masculin oblak; figuré senca; negotovost; pluriel pooblačitev; megla

nuage de poussière, de fumée oblak prahu, dima
sans nuage brez oblačka
couvert de nuages oblačen
bonheur masculin sans nuage popolna sreča
nuages pluriel artificiels umetna megla
il y a des nuages noirs à l'horizon (figuré) hude nevarnosti pretijo
être dans les nuages (figuré) oblakih plavati, biti raztresen
se perdre dans les nuages (figuré) izgubljati se v utopijah, biti nerealen
un nuage de lait majhna količina mleka (dodana čaju, kavi)

oblak moški spol (-a …) die Wolke, -wolke (biserni Perlmuttwolke, deževni Regenwolke, kopasti Haufenwolke, Quellwolke, ledeni Eiswolke, mešan Mischwolke, nevihtni Gewitterwolke, dima Qualmwolke, Rauchwolke, iz ledenih kristalčkov Eisnadelwolke, pare Dampfwolke, prahu Staubwolke, s točo Hagelwolke; figurativno vonjav Duftwolke, perjasti Federwolke, slojasti Schichtwolke, sneženi Schneewolke, temni Dunkelwolke, vodni Wasserwolke, astronomija zvezdni Sternwolke)
raztrgan oblak Wolkenfetzen množina
oblak se je utrgal es gab einen Wolkenbruch
v obliki oblaka wolkenförmig
oblika oblaka die Wolkenform
oblaki množina Wolken množina, Wolkenmassen množina
črni oblaki množina schwarze Wolken (tudi figurativno)
strnjeni oblaki množina die Wolkendecke
prekritost neba z oblaki die Himmelsbedeckung
brez oblakov wolkenfrei
pas oblakov das Wolkenband
plast oblakov die Wolkenschicht
razvoj/nastajanje oblakov die Wolkebildung
skriti se za oblaki sonce, luna: hinter die Wolken treten
gradovi v oblakih Luftschlösser množina, ein [Schloß] Schloss auf dem Mond
plavati v oblakih figurativno auf/über den Wolken schweben
to je še v oblakih das ist Zukunftsmusik
pasti iz oblakov (doživeti razočaranje) aus allen Wolken fallen
dvigniti oblake prahu Staub aufwirbeln (tudi figurativno)

oblák nube f

brez oblakov sin nubes
deževen (nevihten) oblak nube f de lluvia (de tormenta)
oblak dima (prahu) nube de humo (de polvo)
v oblake, do oblakov hasta las nubes
morje oblakov un mar de nubes
zidati gradove v oblake hacer castillos en el aire

odvajanj|e¹ srednji spol (-a …) denarja: die Abführung; plinov, vode, dima ipd.: die Ableitung, Abführung, der Abzug, der Austritt (dima Rauchabzug, Rauchaustritt, Rauchabführung)
odvajanje vode die Entwässerung
tehnika pri strojih: der Austrag
rudarstvo odvajanje in dovajanje zraka die Wetterführung

odvod¹ [ò] moški spol (-a …) der Abzug (dima Rauchabzug, plavžnega plina Gichtgasabzug, plinov Gasabzug, zraka Luftabzug), die Ableitung, (izstop) der [Auslaß] Auslass, der Austritt (dima Rauchaustritt)
odvod zraka die Entlüftung

ôgenj (ôgnja) m

1. fuoco; ekst. (požar) incendio:
ogenj gori, plapola, tli, ugaša il fuoco arde, fiammeggia, cova, si spegne
na ognjišču prasketa ogenj sul focolare scoppietta il fuoco
kuriti, zanetiti, pogasiti ogenj accendere, spegnere il fuoco
ogenj! fuoco!

2. pren. (vir toplote za kuhanje) fuoco:
kuhati, peči na močnem, slabem ognju cuocere a fuoco intenso, debole

3. pren. fuoco, ardore; fiamma:
imeti ogenj v srcu ardere di fuoco interiore
biti poln ognja avere il fuoco addosso

4. pren. (žarenje) chiarore, bagliore; rosso di sera:
ogenj večerne zarje il rosso del tramonto

5. voj. fuoco; tiro:
strojnični, topovski ogenj fuoco delle mitragliatrici, dei cannoni
navzkrižni ogenj fuoco incrociato
ogenj! fuoco!
protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento

6. voj. (boj) battaglia, combattimento, fuoco:
dozdaj še ni bil v ognju non ha ancora avuto il battesimo del fuoco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi appena apre la bocca che già scoppia la lite
bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario, fare fuoco e fiamme sull'avversario
pog. bljuvati ogenj in žveplo schizzare veleno
pog. imaš ogenj? mi accendi (la sigaretta)?
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
prilivati olje na ogenj gettare olio sul fuoco
iti za koga v ogenj gettarsi nel fuoco per qcn.
imeti dve železi v ognju mettere troppa carne al fuoco
prekaliti se v ognju temprarsi nel fuoco
biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
igrati se z ognjem scherzare col fuoco
zatreti kaj z ognjem in mečem sopprimere col ferro e col fuoco
biti živ ogenj avere il fuoco, l'argento vivo addosso
bati se koga kakor živega ognja aver paura di qcn. come il diavolo dell'acqua santa
iti kakor ogenj po deželi diffondersi in un baleno
bengalični ogenj bengala
Elijev ogenj fuoco di Sant'Elia
grški ogenj fuoco greco
olimpijski ogenj fuoco olimpico
rel. večni ogenj (pekel) il fuoco eterno
metalec ognja lanciafiamme
požiralec ognja mangiafuoco
teh. v ognju obstojen resistente al fuoco, refrattario, ignifugo
taborni ogenj fuoco, falò
igre, šport. med dvema ognjema palla a sfratto
PREGOVORI:
osmojena mačka se ognja boji cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto

panache [panaš] masculin perjanica; čop na ptičji glavi; familier, figuré krasota, sijaj, blesteč nastop

panache de fumée oblak dima
aimer le panache imeti rad parade, vojaško slavo
avoir du panache imeti ponosno hojo, držo; paradirati
faire un panache (jezdec, kolesar, avto) prekucniti se

picoter [-kɔte] verbe transitif prebadati, zbadati; kljuvati; ščegetati, ščemeti; figuré zbadati (koga), dražiti, nagajati

la fumée me picote les yeux oči me ščemijo od dima

pram|en moški spol (-éna …)

1. las ipd.: die Strähne, Haarsträhne, ki pada na čelo: die Haartolle

2. (spletek) der Strang, (obroba) die Borte

3. (šop, snop) das Büschel

4. das Band (česan Kammband, mikan Kardenband)

5. der Streifen (kondenzacijski letalstvo Kondensstreifen, poševno rezan pram blaga Schrägstreifen, svetlobni Lichtstreifen); dima, megle: der Schwaden (dima Rauchschwaden, megle Nebelschwaden)