Franja

katekizem samostalnik
1. religija (verski priročnik) ▸ katekizmus, kátéPrve znane posvetne knjige z baltskega ozemlja, napisane v ljudskem jeziku, so bili luteranski in katoliški katekizmi iz 16. stoletja. ▸ A balti területek első ismert világi, a nép nyelvén íródott könyvei a XVI. századi luteránus és a katolikus katekizmusok voltak.

2. neštevno, religija (verski nauk) ▸ katekizmusUradni katekizem in cerkveni kodeks dovoljujeta smrtno kazen. ▸ A hivatalos katekizmus és az Egyházi Törvénykönyv engedélyezi a halálbüntetést.
Protestantski katekizem (PK) je na Slovenskem zanimiv prav prek razlike s katoliškim. ▸ A protestáns katekizmus (PK) éppen a katolikus katekizmustól való eltérése miatt érdekes Szlovéniában.

3. (osnovni priročnik, vodilo) ▸ kiskátéPo Dolencu se imenuje kar devet operativnih postopkov, njegove knjige pa so katekizem kirurgije lobanjskega dna. ▸ Kilenc műtéti eljárást neveztek el Dolencről, könyveit pedig a koponyaalapi sebészet kiskátéjaként tartják számon.

medicina samostalnik
1. (veda) ▸ orvostudomány, orvostanPovezane iztočnice: sodna medicina, tradicionalna medicina, socialna medicina, splošna medicina, urgentna medicina, paliativna medicina, regenerativna medicina, preventivna medicina, tropska medicina, rehabilitacijska medicina, športna medicina, medicina dela, alternativna medicina, družinska medicina, dentalna medicina, komplementarna medicina, kitajska medicina, interna medicina, manualna medicina, nuklearna medicina, ljudska medicina

2. (izobraževalni program) ▸ orvostudományi, orvosiHči je danes zdravnica, izpite na medicini je opravila s povprečno oceno devet. ▸ A lányom ma orvos, az orvostudományi képzésen a vizsgákat kilences átlaggal végezte el.

3. (medicinska fakulteta) ▸ orvostudományiŽe zgodaj sem se odločil, da bom šel študirat na medicino. ▸ Korán eldöntöttem, hogy orvostudományira jelentkezem.
Študenta, ki gre na medicino, čaka 6 let garanja. ▸ Az orvostudományira jelentkező hallgatóra 6 év gürcölés vár.

meno

A) avv.

1. manj:
più o meno več ali manj, približno
di meno manj
parlare di meno e pensare di più manj govoriti in več razmisliti
né più né meno ne bolj ne manj, prav tako
quanto meno vsaj
senza meno nedvomno, brez nadaljnjega

2. ne:
dobbiamo decidere se andare o meno moramo se odločiti, ali gremo ali ne

3.
meno che (+ agg., avv.) vse prej kot:
ti sei comportato meno che civilmente ravnal si vse prej kot olikano
meno che niente sploh nič
meno che mai še manj, sploh ne

4.
meno male (che) k sreči

5.
venir meno zmanjkati:
è venuta meno dalla tensione zaradi napetosti je omedlela
mi è venuto meno il coraggio zmanjkalo mi je poguma
venir meno alla parola data ne držati besede
venir meno all'attesa izneveriti pričakovanja

6.
essere, mostrarsi da meno biti, pokazati se neenakega, manjvrednega
è un furfante ma gli altri non sono da meno on je lopov, ampak drugi niso nič boljši

7.
fare a meno di qcs., qcn. odpovedati se, odreči se:
fare a meno di fumare odreči se kajenju
non ho potuto fare a meno di dirlo nisem si mogel kaj, da ne bi povedal, moral sem povedati

8. (pri odštevanju) manj, minus:
nove meno tre fa sei devet manj tri je enako šest
sono le nove meno venti ura je dvajset do devetih
il termometro è sceso a meno cinque toplomer se je spustil na minus pet (stopinj)

B) cong.
a meno che, a meno di razen če:
non lo farò a meno che non vi sia costretto ne bom tega storil, razen če me ne prisilijo

C) prep. razen:
il locale è aperto tutti i giorni meno lunedì lokal je odprt vse dni razen ponedeljka

Č) agg. invar.

1. manjši:
ho comprato un vestito di meno prezzo kupil sem cenejšo obleko

2. manj (številčno ali količinsko):
meno chiacchiere! manj besedi!

3. manj (v eliptičnih izrazih):
in men che non si dica v trenutku, zelo hitro

D) m invar.

1. najmanj:
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
dal più al meno približno

2. manjšina:
gli assenti sono i meno odsotni so manjšina, odsotnih je manj

mrtvi samostalnik
ponavadi v množini (umrla oseba) ▸ halott, elhunytIzpod ruševin so izvlekli devet mrtvih in tri žive. ▸ A romok alól kilenc halottat és három élő embert húztak ki.

Mūsa¹ -ae, f (izpos. Μοῦσα, čisto lat. Camēna)

1. Múza, nav. pl., boginje umetnosti (poseb. pesništva in glasbe) in znanosti, hčere Zevsa (Jupitra) in Mnemozine. Homer imenuje zdaj eno, zdaj tri in po njem so starodavniki poznali tri ali štiri, od Hezioda naprej devet (Calliope, Clio, Melpomene, Thalia, Euterpe, Erato, Urania, Polyhymnia, Terpsichore), ne da bi jih sestavno ločevali (tako H. v svojih pesnitvah kliče zdaj to, zdaj drugo Muzo): Ci., V., O., H. idr.; metaf. sine ullā Musā Varr. brez česar koli genialnega (veleumnega), brez dovtipnosti, brez okusa, crassiore Musā Q. „na bolj debel način“, bolj neprefinjeno.

2. meton.
a) pesem, pesnitev, pesništvo, način pesnjenja, zvrst pesništva: nova iudicio subdita Musa tuo est O., agrestis, rustica V., silvestrem Musam meditaris avenā V., quid prius inlustrem satiris Musāque pedestri H. z nižjo pesniško zvrstjo, bližje prozi.
b) učenost, nauki, svobodna omika: Atticarum Musarum scriptores Varr., agrestiores Musae Ci. (naspr. mansuetiores).

nas ➞ → mi; uns
nas je (pet, devet) wir sind zu fünft/ neunen
kar se nas tiče wir unsererseits, was uns betrifft
pri nas figurativno hierzulande
zaradi nas unserthalben, unsertwegen, unsertwillen, je vseeno: von uns aus
kdo od nas unsereiner
včasih se ne prevaja: (zgodovina nas uči die Geschichte lehrt; ta zgodba nas uči das ist die Lehre der Geschichte)

neunt: zu neunt devet skupaj; z devetimi udeleženci

nine² [náin] samostalnik
devetica; devetka (karta, številka itd.)
ameriško basebalsko moštvo

the Nine devet muz
to the nines do skrajnosti
dressed up to the nines biti kakor iz škatlice

noviēns (mlajše noviēs) num. adverbiale (novem) devetkrat: Varr., Sen. ph. idr., noviens Styx interfusa V., noviens mihi carmine dicto O. (devet je namreč zdravilna številka), ter noviens carmen magico demurmurat ore O., novies deni Aus.

počitnikovati glagol
(biti na počitnicah) ▸ üdül, vakációzikPoleti smo z družino počitnikovali na Hrvaškem. ▸ Nyáron a családdal Horvátországban vakációztunk.
Devet prijateljev je nameravalo počitnikovati v odmaknjeni koči na robu jase. ▸ A kilenc barát a tisztás szélén található különálló kunyhóban szeretett volna vakációzni.

pót (-í) f

1. via, strada; sentiero; pesn. calle:
blatna, ovinkasta, strma, široka pot un sentiero fangoso, tortuoso, ripido, largo
gozdna pot strada forestale
javna, zasebna pot sentiero pubblico, privato
kolovozna pot carrabile; (strada) carreggiabile
peš pot strada pedonale, sentiero
sprehajalna pot passeggiata, passeggio
pot pelje v, vodi v la strada porta a
pot ob jezeru, ob morju, ob reki lungolago, lungomare, lungofiume
krčiti si pot farsi strada

2. cammino, via, viaggio; giro:
neravna, težko prehodna pot un cammino accidentato
izhojena pot cammino battuto
pren. pot slave il cammino della gloria
pot navzgor, navzdol, nazaj salita, discesa, via di ritorno
kokainska pot la strada della coca
hist. jantarna pot la via dell'ambra
hist. svil(e)na pot la via della seta
pomorska, rečna pot via marittima, fluviale
plovna pot via navigabile
zračna pot via aerea
oskrbovalna pot via di rifornimento
tihotapska pot canale di contrabbando
trgovske poti vie commerciali
pren. srednja pot via di mezzo
iti, kreniti, odpraviti se na pot mettersi in cammino; mettersi in via, mettersi in viaggio, incamminarsi
iti po levi poti seguire la strada di sinistra, prendere la strada di sinistra
iti po poti skozi gozd seguire la strada che attraversa il bosco, prendere la strada che attraversa il bosco
pren. iti po očetovi poti seguire la strada del padre
(tudi pren.) iti po napačni poti prendere una strada sbagliata; seguire la strada sbagliata; imboccare la strada sbagliata
ubrati, vzeti pot pod noge avviarsi, mettersi in cammino
ubrati pravo pot imboccare la strada giusta, prendere la strada giusta
biti na poti essere in cammino, essere in viaggio
vprašati za pot chiedere la strada
pokazati komu pot insegnare a qcn. la strada, mostrare la strada a qcn.
utreti pot aprire il cammino, la strada; aprire il varco
med potjo, po poti cammin facendo, in via, per via, strada facendo

3. pren. (način) via; adm. iter;
ni druge poti non c'è altra via
ubrati sodno pot adire le vie legali
delovati po diplomatski poti agire per via diplomatica

4. (razdalja do kraja) strada, percorso, tragitto:
ladja potrebuje za to pot devet dni la nave copre il percorso in nove giorni
srečala sta se na pol poti si incontrarono a metà strada

5. fiz. cammino, distanza; astr. orbita; voj.
pot izstrelka traiettoria

6. pren. (delovanje, udejstvovanje) carriera; via;
umetniška pot carriera di artista
poštena, prava pot retta via
pren. mladeničeva pot gre navzgor un giovane di belle speranze

7. anat. via:
dihalne poti vie respiratorie
limfna pot via linfatica
živčne poti fibre nervose

8. (v adv. rabi s števnikom ali izrazom količine) volta:
to pot mu je uspelo questa volta ce l'ha fatta
pridem drugo pot vengo un'altra volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti komu na poti essere d'ostacolo a qcn.
ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
pren. otrok je na poti la donna sta aspettando un bambino
pren. stvar je na dobri poti, da uspe l'impresa ha buone probabilità di successo
pren. biti na dobri poti essere a buon punto
pren. iti rakovo pot andare in rovina, al diavolo
iti na božjo pot andare in pellegrinaggio
pren. zadnja pot l'estremo, l'ultimo viaggio
evf. pospremiti koga na zadnji poti andare al funerale di qcn.
evf. dokončati življenjsko pot morire
pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
prepovedana pot divieto di transito
srečno pot! buon viaggio!
PREGOVORI:
srednja pot — najboljša pot la virtù sta nel mezzo, la strada di mezzo è la più sicura
trnova je pot slave a gloria non si arriva per via fiorita
vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni

prae-ficiō -ere -fēcī -fectum (prae in facere) postaviti (narediti, nastaviti, določiti) koga za prefékta (predstojnika, načelnika, nadzornika, poveljnika), postaviti koga čez koga ali kaj, postaviti koga na čelo koga ali česa: O. idr., aliquem provinciae Pl., praefeci rure recte qui curet tamen Pl., aliquem pecori Ci., Syriae Cu., bello gerendo Ci., bello Ci., tantis rebus Ci., pontifices sacris Ci., certum magistratum alicui procurationi Ci., aliquem in exercitu Ci. izročiti (zaupati) komu poveljstvo, podeliti komu častniško službo (prefekturo), postaviti koga za častnika (prefekta), munitioni, Galliae, provinciae C., legatos legationibus C., lucis Avernis V., post suffragante Theramene populi scito restituitur parique absens imperio praeficitur N. biti postavljen (nastavljen) za poveljnika z enako oblastjo (z enakimi pooblastili), exercitui, classi N., ei rei Datamen praefecit N. vodstvo pri tem podvigu je zaupal Datamu, aliquem negotio praeficere N. izvršitev naloge zaupati komu, certos N. določiti (odrediti) zanesljive ljudi, sacerdotes suos cuique deorum praeficere L. slehernemu izmed bogov postaviti (določiti) svečenike za opravljanje bogoslužja, sacerdotio Neptuni Plin., libertos rationibus, libellis et epistulis T., aliquem provinciae T. — Od tod subst. pt. pf. praefectus -ī, m predstojnik, načelnik, nadzornik, poveljnik, prefékt.

1. v zasebnem življenju: praefectos (sc. familiarum) alacriores faciundum praemiis Varr., nec mulieribus praefectus praeponatur Ci., his (sc. Graeculis philosophis) utitur quasi praefectis libidinum suarum Ci.; šalj.: praefecti popinae atque luxuriae Favorinus ap. Gell. največji sladokusci in rafinirani uživači.

2. v javnosti
a) kot naslov raznih civilnih in vojaških oblastnikov (prim. praefectura): praefectus gymnasii (= gr. γυμνασιάρχης) Pl. gimnaziárh, praefectus moribus mulierum (= gr. γυναικονόμος) Pl. nadzornik ženskih nravi (ženske morale) in domače discipline, praefectus morum N. ali moribus Ci. nravi, praefectus custodum N. prefekt (poveljnik) straže, praefectus nocturnae custodiae Ap. prefekt (poveljnik) nočne straže (nočnih straž), praefectus vigilum T., Icti. ali vigilibus Icti. prefekt (načelnik) redarjev oz. nočne straže (poveljnik kohort, ki so skrbele tudi za požarno varnost), praefectus annonae L. ali rei frumentariae T. prefekt za oskrbo z žitom, nadzornik žitarstva, višji tržni nadzornik, preskrbovalec živeža, oskrbovalec z živežem, praefectus aerarii (aerario) L., Plin. iun. prefekt (nadzornik) državne blagajne = zakladnik, zakladničar, praefectus urbis (urbi) Varr. ap. Gell., L., T., Plin., Gell., Suet., Icti. (tudi samo praefectus Suet.) mestni prefekt, mestni (= rimski) poglavar (= rimski župan), upravitelj Rima, v času republike le namestnik odsotnega konzula, za časa cesarjev stalna služba s svojim sodstvom; odgovoren je bil za ohranjanje reda in miru znotraj mestnih meja in s tem namenom je pod svojo oblastjo imel tri mestne kohorte (= policijski oddelki, cohortes urbanae) = praefectus urbicus Lamp., praefectus castrorum (castris) T., Vell. taborski prefekt, nadzornik postavitve tabora, ki je skrbel za postavljanje tabora in pripravo vseh za postavitev potrebnih stvari, praefectus fabrum C., N., Vell. prefekt rokodelcev, poveljnik inženirskega oddelka, vodja vojaškega tehničnega oddelka, tudi = delovodja: Ci., praefectus praetorii T., Suet. ali praetorio Veg., Icti. ali praetorianorum Suet. ali praetoriarum cohortium T. (tudi samo praefectus Plin. iun.) prefekt pretorijancev, pretorij(an)ski prefekt, poveljnik cesarske telesne straže (pod njegovim poveljstvom je bilo devet elitnih kohort pretorijancev (cohortes praetoriae)), v poznem cesarstvu tudi upravitelj oz. namestnik v enem od štirih glavnih delov rimskega cesarstva, toda praefectus cohortis (praetoriae) T. častnik, oficir, praefectus legionis T., Suet. legijski prefekt, prefekt legije, poveljnik legije, legijski poveljnik (v času republike imenovan legatus legat), praefectus classis L., Ci., N., T., Plin. mornariški prefekt, prefekt (poveljnik) ladjevja (brodovja, mornarice), admiral, praefectus navis poveljnik ladje, ladjevodja, kapitan, v pl. praefecti navium L., Fl.
b) poveljnik oddelka vojske (bodisi konjeniškega krila (ala) ali kohorte (cohors) v pehoti): praefectus equitum Gallorum Hirt., alae T., cohortis T., pogosto samo praefectus C., Ci., N. (vojaški) poveljnik.
c) α) v rimskem cesarstvu cesarski namestnik, cesarski upravitelj, prefékt: praefectus Aegypti Suet., Alpium Plin. Od tod β) preneseno na nerimske razmere (za poveljnike in visoke državne uradnike Perzijcev in drugih azijskih narodov): Lydiae, Ioniae totiusque Phrygiae N. satrap, praefecti regii N. satrapi, praefectus regius L. ali regis S. ali Cassandri N. general, podpoveljnik, paša, v sklopu tudi samo praefectus Fl.

preciso agg.

1. precizen, natančen, točen; jasen:
sono le nove precise točno devet je ura
è mio dovere preciso to je moja sveta dolžnost

2. natančen, vesten

3. popolnoma enak

Sabīnus -ī, m Sabín (= Sabínec), in Sabīna -ae, f Sabína (= Sabínka), rimski priimek, zlasti Popejevega rodu. Poseb.

1. sicer neznan Horacijev prijatelj: H.

2. Aulus Sabinus Avel Sabin, pesnik, Ovidijev prijatelj: O.

3. Iulius Sabinus Julij Sabin
a) retor, sodobnik Seneke starejšega: SEN. RH.
b) Lingonec, ki je ob Civilisovi vstaji galska plemena dvignil k uporu zoper Rimljane in si nadel naslov Caesar. Po porazu se je zatekel v podzemne prostore nekega podeželskega dvorca, kjer je s svojo zvesto soprogo Eponino živel devet let; naposled so ga ulovili in ga po Vespazijanovem ukazu usmrtili v Rimu: T.

4. Masurius Sabinus Mazurij Sabin iz Verone, učenec Kapitona (Ateius Capito), pravnik, avtor del s področja prava in starinoslovja; živel je v času cesarjev Tiberija in Nerona: COD. I. Njegovi učenci in nasledniki se imenujejo Sabīniānī -ōrum, m sabín(ov)ci: ECCL.

5. Vespazijanov brat: SUET.

6. Poppaea Sabina Popeja Sabina
a) Neronova soproga: T., SUET.
b) njena mati: T.

skupaj

1. (skupno) zusammmen (tudi vsota), gemeinsam, miteinander

2. (družno) beisammen, zusammen, (drug ob drugem) nebeneinander, beieinander; z glagoli: beieinander … (čepeti [beieinanderhocken] beieinander hocken, ležati [beieinanderliegen] beieinander liegen, sedeti [beieinandersitzen] beieinander sitzen, stati [beieinanderstehen] beieinander stehen), zusammen-, beisammen- (biti [zusammensein] zusammen sein, [beisammensein] beisammen sein, ostati beisammenbleiben, zusammenbleiben, sedeti beisammensitzen, zusammensitzen, stati beisammenstehen)

3. (drug k drugemu) zueinander …, zusammen- (spadati [zueinandergehören] zueinander gehören, spadajoč zusammengehörig); pritrditi, privezati: aneinander … ([aneinanderbinden] aneinander binden, [aneinanderfesseln] aneinander fesseln, [aneinanderkleben] aneinander kleben); (drug z drugim) zueinander …, zusammen- (držati zusammenhalten, [zueinanderhalten] zueinander halten)

4. (zbrano) zusammen-, beieinander … (imeti zusammenhaben, [beieinanderhaben] beieinander haben); (ne vsaksebi/narazen) zusammen- (pisati zusammenschreiben, pustiti zusammenlassen); (na kup) zusammen- (dati zusammenschütten, zusammenrücken, zusammentun, zusammenlegen, držati zusammenhalten, gnati zusammentreiben, hoteti priti [zueinanderwollen] zueinander wollen, pasti zusammenklappen, zusammenfallen, zusammenbrechen, spraviti zusammenkriegen, zusammenbringen)

5.
pet/devet skupaj zu fünft/zu neunt

6.
vse skupaj insgesamt, alles in allem
vsi skupaj allesamt, allerseits, samt und sonders
skupaj z mitsamt, pravo kaznivo dejanje: in Tateinheit mit
|
Kdaj sva midva skupaj krave pasla? Wo haben wir denn schon zusammen Schweine gehütet?
figurativno nenehno tičati skupaj wie Kletten zusammenhängen

solidus, pesn. (sinkop.) soldus 3, adv. -ē (prim. salvus in sollus)

1. gost, zgoščen, kompakten, neprepusten, nepropusten (= ne votel, ne luknjast, ne vrzelast, naspr. cavus, concavus), masiven, trd, trden, utrjen, čvrst, močen (močan), krepek (krepak), jeklen, jedrovit, čist (= a) povsem gol ali b) v celoti sestoječ iz iste snovi (tvarine)); (o rudninah) samoroden, brez primesi, suh: Ter., Lucr. idr., sphaera solida atque plena Ci., utrum columna solida esset an extrinsecus inaurata Ci., paries Ci., dentes Plin., solidus ac fortis cibus Lact., solidior caseus factus Col., solido de marmore templum V., solido adamante columnae V., ex solido elephanto V. iz masivne slonovine (slonove kosti), eruimus terrā solidum pro frugibus aurum O., crateres auro solidi V. ali vasa auro solida T. ali solido argento facti lecti Lamp. iz čistega (suhega) zlata oz. srebra; subst. solidum -ī, n gostota, gosti del, goščina, trdota, trdi del, trdina: finditur in solido (sc. arboris) cuneis via V. v stržen, v srce; pl. solida gosta, čvrsta, masivna telesa: Ci.

2. trden, trd, utrjen, močen (močan), krepek (krepak), jedrovit, debel: solidum nihil (sc. est) quod terrae sit expers Ci., ferrum, cautes, ripa, humus, tellus O., solidis in tectis clauditur O., solidis sedibus adstas O. na trdnih tleh, telum solidum nodis et robore V., glacies V., nix Stat., cornu V., Plin., tori Herculis O., navis ad ferendum incursum maris solida Sen. ph., corpus Sen. rh., crus Sen. ph., agger Stat., solidissima terra Ci., O., solidissima corpora Lucr., structura solidissima Vitr., cista viminea, quae neque spisse, solide tamen … contexta sit Col., nemo nostrum solide natus est Petr. brez napenjajočih vetrov = „ne da bi kje puščal“, solidius concreta aqua Gell.; pesn.: mare solidum Iuv. premoščeno; pren. trden, neomajen: solidaeque suo stant robore vires V. sile trdno stojijo ob svoji moči, mens H.; subst. solidum -ī, n nekaj trd(n)ega, trdno, trdina, trdost, poseb. trd(n)a tla: Fl. idr., carere solido Ci. ne imeti ničesar trdnega, (sc. invidia) fragili quaerens inlidere dentem, offendet solido H. bo zadela na kaj trdnega, solido procedebat elephas L., in solido puteum demittere V., fossa sit ad solidum O., perticas ad solidum demittere Col., fundamenta theatri per solidum subdidit T., in solido gradiens (naspr. in pelago incedens) Lact.; pren. in solido „na trdnem“ = na varnem: Amm. idr., multos lusit et in solido rursus fortuna locavit V. je zopet spravila na varno, in solido esse, bona sua in solido habere Sen. ph.

3. metaf.
a) cel, poln, popoln, ves: decem annos solidos errasse Varr. ap. Non., usura, nec ea solida, contentus est Ci. ep., parum solidum consulatum explere L. ne celotnega (celoletnega, ampak le devet mesecev), solida stipendia L., partem solido demere de die H. od vsega za delo določenega dnevnega časa, solida hora Iuv., solida taurorum viscera V., solidos haurire cervos taurosque Plin., quibus solida ungula Plin. nepreklano, ut deciens (= HSX) solidum (acc. sg. n.) absorberet H. cel milijon sestercijev, tricies soldum Mart., terrae motus solidas civitates absorbuit Iust. Adv. solidē za trdno (zatrdno), zagotovo, močno, silno, zelo: id solide scio Pl., solide gaudere Ter., solide formidare Ap.; v enakem pomenu tudi adv. acc. sg. n. solidum: Venus irata solidum Ap.; subst. α) solidum (soldum) -ī, n cela (celotna, vsa) vsota, cela (vsa) glavnica, celoten (ves) kapital: ut solidum suum cuique solvatur Ci., filia Nasicae, metuentis reddere soldum H., creditores in solidum appellabant T. so zahtevali nazaj celotno vsoto (dolga), argentarius ab argentario solidum petit Q., solidum petere, in solidum debetur Dig. β) solidus -ī, m (sc. nummus) sólid(us) = zlatník, zlat, sprva vreden približno 25 denarijev (denarii), pozneje samo polovico te vrednosti: Ap., Lamp., Cod. I., Icti., Amm.
b) pravi, pristen, resničen, realen, stvaren, jedrnat, soliden, zgoščen, bistven, trajen: gratia Pl., beneficium, gaudium Ter., nihil, quod solidum tenere possis Ci., nomen, suavitas, utilitas Ci., solida et expressa effigies Ci., solida et expressa signa probitatis Ci., solida veraque laus Ci., est enim gloria solida quaedam res Ci., solida libertas L., eloquentia Q., nequitia Sen. ph., fides T., vita (naspr. fragilis) Lact.; subst. n.: inane abscindere soldo H. od pristnega, od bistvenega, nostra gloria, cum sit ex solido Cu., dinoscere cantus, quid solidum (acc.) crepet Pers. kaj zveni kot nekaj pristnega (izvrstnega).

sósed (-éda) m

1. vicino; dirimpettaio:
spori s sosedom liti, contrasti col vicino

2. pl. sosedi, sosedje vicini; finitimi:
naši italijanski sosedje i nostri vicini italiani
PREGOVORI:
dober sosed je boljši kot devet stricev casa che ha il buon vicino, val più qualche fiorino

tergum -ī, n (menda iz *tergos; sor. z gr. (σ)τέρφος (živalska) hrbtna koža, koža, usnje; prim. lat. tergus, tergīnum)

1. hrbet: boum terga sunt ad onus accipiendum figurata Ci., tuus deus digito non redundat, sed capite … tergo, poplitibus Ci., nigrantes terga iuvenci V. s črnimi hrbti, črnohrbtni, manūs ad tergum reicere Ci., terga Phoebo praebere O. sončiti se, terga caedere L. ali percidere Fl. od zadaj sekati (sovražnika), od zadaj udarjati (na sovražnika), od zadaj udrihati (po sovražniku), qui magistratum sine provocatione creasset, tergo ac capite puniretur L. naj se (pre)šiba in obglavi. Posebne zveze: terga vertere C., Sen. ph. „hrbet pokazati“, obrniti hrbet, (z)bežati = terga dare L., terga praebere fugae O. = fugae dare L. = fugae praestare Iuv. v beg se spustiti (obrniti), (z)bežati, pobegniti, terga dare alicui L., Cu. ali praestare alieni T. (z)bežati od koga, pred kom, biti od koga zapoden (pognan) v beg; toda: pressum inflexo mox dare terga genu Pr. = odstopiti od bremena, obnemoči pod bremenom; metaf.: aetas terga dedit O.; meton.: terga Parthorum dicam O. beg.

2. sinekdoha telo: Petr., (sc. anguis) convolvens sublato pectore terga V., horrentia terga suum V. ščetinaste svinje, ščetinjače; toda: sordida terga suis O. prekajena svinjska hrbt(ov)ina.

3. metaf. hrbet = hrbtna stran, zadnja stran, ozadje, zadek: a tergo (npr. adoriri) Ci. izza hrbta, s hrbta, od zadaj, z zadnje strani, ab tergo stare L. zadaj (v rezervi) stati, biti rezerva, a tergo urbem relinquere Ci. za seboj pustiti, a tergo esse Sen. ph. za hrbtom, zadaj, castris ab tergo (od zadaj) vallum obiectum L., hostis in tergo haeret ali tergo inhaeret L. je za hrbtom, je za petami, ut ad terga (na zadnjo stran) collis hostes pertraheret L., unam (sc. peram) post tergum dedit Ph. zadaj, vzad, nazaj, na hrbet, iam post terga reliquit sexaginta annos Iuv. za seboj ima že 60 let, scriptus et in tergo Iuv. tudi na zadnji (hrbtni) strani (papirja), arbor … terga obverterit axi V.; occ. = površje, površina: terga amnis O., maris Lucan., proscisso qui suscitat aequore terga V., terga crassa V.

4. meton. hrbt(ov)ína, koža, usnje: taurino quantum possent circumdare tergo V., taurorum terga recusant O.; meton. usnjen predmet, izdelek iz usnja, usnjina: venti bovis tergo inclusi O. v mehu, feriunt taurea terga manūs O. (ročni) boben, duro intendere bracchia tergo O. cestov jermen iz bikovega usnja, tergo decutit hastas V. s ščita, prevlečenega z usnjem, hasta rupit terga novena boum O. vseh devet kož (na ščitu); metaf. o ščitu: tot ferri terga, tot aeris (= plasti) V., hasta per linea terga (sc. scuti) transiit V.

Opomba: Heterocl. abl. familiarem tergum: Pl., Non. — Pesn. pl. = sg.

tisoč tausend (deset tisoč zehntausend, devet tisoč neuntausend, dva tisoč zweitausend, en tisoč eintausend, sto tisoč hundertausend …)
od tisoč (promil) pro mille, von Tausend
bankovec za tisoč tolarjev/mark der Tausender, der Tausendtolarschein/Tausendmarkschein
star več tisoč let jahrtausendealt
trajajoč več tisoč let jahrtausendelang
| ➞ → tisoči

tóna tonne ženski spol (métrique) , (mornarica) tonneau moški spol ; (debela ženska) une grosse mémère

kilometrska tona (mornarica) tonne-kilomètre ženski spol, tonne kilométrique
na tone par tonneaux
registrska tona (mornarica) tonneau de jauge
bruto registrska tona jauge ženski spol brute
ladja ima devet tisoč BRT la jauge brute du navire est de neuf mille tonneaux