Franja

compartior -īrī hkrati podeliti (podeljevati), deležnega koga česa (pri čem) narediti: Ap., Vulg.; pass. compartiri altario Aug. deležen biti (postati).

disapprovazione f neodobravanje; graja:
esprimere la propria disapprovazione izraziti neodobravanje, grajati
subire la generale disapprovazione biti deležen vsesplošne graje

erfreuen razveseljevati, veseliti; sich erfreuen eines guten Rufes, bester Gesundheit: uživati, biti deležen; sich erfreuen an/über veseliti se (česa)

gonfiare

A) v. tr. (pres. gonfio) napihniti (tudi pren.):
gonfiare le gomme di una bicicletta napihniti zračnice na kolesu
il vento gonfia le vele veter napenja jadra
gonfiare una persona, una notizia napihniti zasluge kakega človeka, napihniti novico

B) ➞ gonfiare, gonfiarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ gonfio)

1. narasti, naraščati; oteči, otekati:
i fiumi gonfiano con le piogge troppo abbondanti zaradi preobilnega deževja reke narastejo
mi si è gonfiata una mano otekla mi je roka

2. pren. napihniti se, postati napihnjen, domišljav, prevzeten:
si gonfia quando gli si fanno complimenti kar zraste, če je deležen komplimentov

im-misceō (in-misceō) -ēre -miscuī -mixtum

1. vmešati —, primešati —, pomešati med; redko act.: summis ima imm. O., vestis immiscet cutem Sen. ph.; pesn.: inmiscent manibus manū V. se spoprimejo; pogosteje refl.: cornix se immiscuit pavonum gregi Ph., se mediis armis i. V., se equitibus imm. L.; pren.: se nocti i. V. v noč izginiti, volans se immiscuit nubi V. leteč izgine v oblaku; med.: Cels., maculae incipiunt rutilo inmiscerier (= inmisceri) igni V., immixta fulgura ventis O. ki se mešajo med … , nives caelo prope immixtae L., vadimus inmixti Danais V.

2. occ. uvrstiti (uvrščati): vos meorum militum corpori immiscui Cu., veteribus militibus tirones imm. L., elephantos agmini Cu.

3. metaf.
a) vplesti, združiti, spojiti: qui sortem omnem fortunae cum Romanis immiscuisset L. je spojil, si non fugienda petendis inmiscere velis H., vota, preces inm. V. združiti s tem, aliquem sibi inmiscere necessitudinibus T. pridružiti si, združiti se.
b) refl. in med.: vmeša(va)ti se —, vtakniti (vtikati) se —, spustiti (spuščati) se v kaj, udeležiti (udeleževati) se česa: se colloquiis immiscere L. spustiti se v pogovore, adfinitatibus inmisceri L. vriniti se, inmixtus parvis periculis, immixta tristibus T. udeležen pri čem, deležen česa, immiscere se negotiis alienis, immiscere se alienis causis Icti.

incontrare

A) v. tr. (pres. incontro)

1. srečati, srečevati

2. naleteti (tudi pren.):
incontrare pericoli naleteti na nevarnosti
incontrare il favore del pubblico naleteti na, biti deležen naklonjenosti občinstva; absol. uspevati, ugajati:
un libro che incontra uspešnica

3. šport srečati, igrati s kom, boriti se proti:
la squadra di casa oggi incontra la capolista domače moštvo bo danes igralo z vodilnim na lestvici

B) ➞ incontrarsi v. rifl. (pres. mi incontro)

1.
incontrarsi in naleteti na

2. pren. ujemati se, soglašati:
incontrarsi nelle idee politiche soglašati v političnih pogledih

3. (confluire) stekati, združiti se

4. srečati, srečevati se

5. spopasti, spopadati se; skočiti, skakati si v lase

in-grātus 3, adv. -ē

1. neprijeten, neljub, neprijazen, zoprn, nepriljubljen, nevšeč(en): Q., Lact., ne aut invisa diis oratio nostra aut ingrata videatur Ci., fuit haec oratio non ingrata Gallis C., ipsi aculei mihi non ingrati acciderunt Ci., ubi severitas periculosa est, liberalitas ingrata Ci., ingrata Veneri superbia H., vita, otium H., labor V., ei non ingratus T. njemu priljubljen, i. frons Pr. neprijazen, uporen obraz, ingrate successus hominum O., Tiberio haud ingratum accidit turbari res Orientis T., iocus O., somni Pr., ingrata senioribus Cu.

2. brez zahvale, ne(hvaležno) priznan, nehvaležno sprejet, brezkoristen, nekázen, neugoden, nepovoljen: si ea ingrata esse sentiam, non committam Ci., ingrate servire alicui O. brez priznanja, ingratus labor S. ki ne najde priznanja, nèkázen, pericula V., dona odiosa ingrataque Pl., odores O., et id erit ingratum Ter. in za to ne boš deležen nobene zahvale, omnia sunt ingrata Cat., humeri Stat., ingratum ad vulgus iudicium L.

3. nehvaležen: Cu., Iuv., Q., Suet., quae amicitia potest esse inter ingratos? Ci., illud vero est hominis ingrati Ci., negat ingratis civibus fecisse se, quae fecerit Ci., magno animo cedere ex ingratā civitate Ci., ingrata tua Pr. ki se ne da lahko zadovoljiti, nihil cognovi ingratius Ci., ingratissimus omnium Sen. ph., ingratus in Democritum Ci., in amicos Corn., adversus beneficium Sen. ph., vir adversus merita ingratissimus Vell., mulier contra patronum suum ingrata Paul., i. suae condicioni, caelestibus beneficiis Lact., manifestis beneficiis Aug., ingrate necessitudinis nomen repudiare Ci., rem ingrate ferre T. nehvaležnega se izkaz(ov)ati; pren.: o terram ingratam, si hunc civem eiecerit! Ci., i. forum O., animus Ci., urbes ingratae in principes L., cinis V. ki ne more usluge povrniti, ingluvies H. nenasitno, ne ingratus in referendā gratiā videretur Ci., ager non ingratus Mart. rodovitno, arcus Val. Fl., onus Cat.; pesn.: ingratus salutis V. nehvaležen za ...

laus, laudis, gen. pl. -um, redko -ium, f (prim. lat. laudāre, stvnem. liudōn peti, liod = nem. Lied)

1. hvala = slava, čast, odličnost, dika: vera Ter., Q., falsa, imperatoria, maxima, nascens Ci., bellica Ci. vojna slava, solida Val. Max., insignis, insolita, modica, pulcherrima, summa Q., laudis avidus Ci., S. ali cupidus Ci. slavohlepen, častihlepen, laudis cupiditas Ci. ali laudis amor H. ali (pesn.) laudum amor V. slavohlepje (slavohlepnost), častihlepje (častihlepnost), dignus laude Ci., H. hvalevreden, častivreden; laus alicuius, npr. Pompei, militaris viri, iuris periti viri Q., l. alicuius rei ((na področju) česa, v čem, zaradi česa): l. continentiae, dicendi, venandi et equitandi Ci., rei bellicae Ci. vojna (vojaška) slava, rei militaris maxima N. ali praecipua militiae l. Suet., virtutem l. N. slava izvršenih dejanj, l. virtutis, ingenii, legum Q., eloquentiae Q., T.; laudem consequi Ci., conferre laudem in medium Ci. vse narediti deležne slave, naspr.: laudem ex communi ad se trahere L. lastiti si splošno slavo, polaščati se splošne slave; cum et illi cives optimi sint et ego ab ista laude non absim Ci. in menda tudi meni te slave ne bodo odrekali, in laude esse Ci. ali in summa laude esse N. zelo slavljen (zelo v čislih) biti, praecipuam habere laudem alicuius rei N. posebno sloveti zaradi česa, laudem de me nullus adulter habebit O. slave si ob meni ne bo pridobil noben prešuštnik (ljubimec); laus est z inf. slava (slavljeno) je, sloves uživa: Pl., Sen. tr., apud quos (sc. Persas) summa laus esset fortiter venari N., principibus placuisse viris non ultima laus est H.; laus est z ACI: quos (sc. pueros) laus formandos est tibi magna datos O., laudis esse Ci., Sen. tr., Amm. pohvalen biti, laudi esse (alicui) v slavo (čast) biti (komu): ut sempiternae laudi tibi sit iste tribunatus Ci., haec in Graecia utique olim magnae laudi erant N., hoc, veluti virtute paratum, speravit magnae laudi fore H., vindicibus laudi publica cura fuit O.; laudi ducere alicui aliquid v slavo (čast) šteti komu kaj: tu nunc id tibi laudi ducis, quod tum fecisti inopiā? Ter.; v pass.: laudi ducitur adulescentulis quam plurimos habuisse amatores N. mladeničem je v čast (se šteje v čast), da imajo kar največ ljubimcev; dare alicui aliquid laudi v slavo (čast) šteti komu kaj: Ci., non laudi datum esset, quod (da) pingeret Ci., tantum affere alicui laudem V., deterrere aliquem a laude Plin. iun. odvrniti (odvračati) koga od poti slave.

2. meton.
a) (večinoma v pl.) hvala, pohvala, pohvalek, pohvalna omemba, pohvalni govor, pohvalni opis, hvalnica = hval(il)na pesem ali hvalnica, himna, slavospev, proslavitev, proslavljanje, (po)veliče(va)nje, povzdigovanje, prizna(va)nje, v pl. tudi hvale: l. iucunda Ci., Pompeiana Ci. poveličevanje Pompeja, debita, popularis Q., inanis et infructuosa T., quantis laudibus suum erum … collaudavit Pl., laudes meritae, funebres L., laudibus indignus Hier.; s subjektnim gen.: colligere omnium laudem Ci., laus vulgi Q., blandae laudes magistri V., Augusti laudes agnoscere possis H. v tem spoznati poveličevanje Avgusta. Razne zveze: capere laudem Ter. dobiti pohvalo, biti deležen pohvale, biti pohvaljen, capere (excipere) laudem ex re Ci. hvalo si pridobiti s čim, nemo, qui fortitudinis gloriam consecutus est insidiis et malitiā, laudem est adeptus Ci., in Sempronio (v Sempronijevi stvari (zadevi)) maximam ab omnibus laudem adipisci Ci., laude affici Ci. (po)hvaljen biti, biti deležen pohvale, hvalo zadobi(va)ti, tribuere alicui laudem suam ali alicui rei summam laudem Ci., debere alicui laudem illam Ci., faveo quoque laudibus istis O. ta tvoja hvala mi je prijetna (me veseli), agere laudes Naev. fr., alicui laudes gratesque (gratiasque Eutr.) agere L., Plin. iun. ali alicui laudes gratiasque habere maximas Pl. ali laudes et grates alicui habere T. (na moč) koga (po)hvaliti in se mu zahvaliti (zahvaljevati), dicere laudes alicuius V. ali Dianae dicere laudes H. ali tibi dicere laudes Tib. ali laudes de aliquo dicere O. hvalo (slavo) peti komu (prim.: quid prius dicam solitis Parentis laudibus H.), in laudem dicere Gell., longā iacet ipse canendus laude Stat., communicare bellicas laudes cum multis Ci. = deliti vojno slavo z mnogimi, priznavati mnogim delež vojne slave, summis in laudibus fuit N. k najbolj hvaljenim (slavljenim) stvarem je spadalo, magnis in laudibus totā fere Graeciā fuit victorem Olympiae citari N. = štelo se je za veliko čast, ferre aliquem laudibus Ci. ali summis aliquem ferre laudibus N. ali aliquid ferre laudibus L. ali magnis laudibus ferre Plin. koga ali kaj (na moč) (po)velič(ev)ati, proslaviti (proslavljati); tako tudi: ferre aliquem tantis (tako) laudibus, ut … T. ali miris (izredno, posebno) laudibus Ap.; v pass.: quod si gubernator praecipuā laude fertur N. če ga še posebej hvalijo (slavijo), efferre aliquid laudibus Ci., S. ali maximis laudibus Ci. ali eferre aliquem summis laudibus N. (na moč) kaj ali koga povelič(ev)ati, proslaviti (proslavljati), povzdigniti (povzdigovati), efferre aliquem summis laudibus ad caelum Ci. ali efferre aliquem summis laudibus in caelum N. v zvezde kovati koga, extollere aliquid laudibus S. povzdigovati kaj, extollere aliquem in caelum suis laudibus Ci. povzdigniti (povzdigovati) koga v nebo, cotidianae assiduaeque laudes ab aliquo de nobis habentur Ci. ep. vsak dan in neprestano mi kdo izkazuje hvalo, deesse alicuius laudibus Ci. odtegniti (odtegovati) se (po)hvali koga, vivere in laude Ci. venomer le hvalo zadobivati (deležen biti le hvale, le hvaljen biti), cumulare aliquem omni laude Ci. ali aliquem certatim laude Plin. iun. ali aliquem apud aliquem tantis laudibus Plin. iun., onerare aliquem laudibus haud immeritis Ci. ali eximiis laudibus L. ali multis laudibus Ph., implere aliquem laudibus meritis alicuius L. ali implere aliquem magnis alicuius laudibus Val. Fl., ornare aliquem laudibus Ci., libare suo nomini ex aliorum laboribus laudem Corn., scribere laudem victori cuidam pyctae Ph. hvalnico, slavospev.
b) slavohlepje, slavohlepnost: flentes eum orabant, ut tandem exsatiatus laudi modum faceret Cu. naj vendar umeri svojo slavohlepnost.
c) hvalevredno (pohvalno, slavno) dejanje, slavno delo, slovita dejavnost (delavnost), zasluga: aberat tertia laus Ci., neque ego hoc in tua laude pono Ci. in tega ti ne štejem v zaslugo, ipsum Latine loqui est illud quidem in magna laude ponendum Ci., vir abundans bellicis laudibus, Cn. Pompeius Ci., me potissimum testatus est se aemulum mearum laudum extitisse Ci., cuius laudis ut memoria maneret N., suas laudes audit praedicari N., sunt hic etiam sua praemia laudi V., ferre carmine Herculeas laudes V. v hvalnicah opevati slavna Herkulova dela, Athenae pendere desierant Theseā laude tributum O., laus patriae in libertatem vindicandae Ci. ali l. liberatarum Thebarum N. zasluga, da je osvobodil Tebe, scribere de Alexandri laudibus Gell.; pl. laudes tudi = pohvalne (hvalevredne, slave vredne) lastnosti, vrline, kreposti, prednosti: quarum laudum gloriam adamaris, quibus artibus eae laudes comparantur, in iis esse elaborandum Ci. ep., quorum operum et laudes et culpae (pomanjkljivosti, hibe) aeternae solent permanere Vitr., conferre se alicuius laudibus Ph., nec (sc. signum Corinthium) aut vitia … celat aut laudes parum ostentat Plin. iun.

3. metaf. cena, vrednost: coccum in laude est, Cois amphoris laus maxima, Creticae cotes diu maximam laudem habuere Plin. — Kot nom. propr. Laus, Laudis, f Lavs = Slava

1. mesto v Galiji (zdaj Lodi pri Milanu): Ci. ep., imenovano tudi Laus Pompei ali Laus Pompeia Lávs Pompéja (= Pompejeva Lavs): Plin.

2. mesto v Hispaniji: Plin.

ljubezen samostalnik
1. (močna naklonjenost) ▸ szeretetNekoč bom zaslužil dovolj denarja in poplačal tvojo brezpogojno ljubezen. ▸ Egy nap elég pénzt keresek majd és meghálálom a feltétel nélküli szeretetedet.Sedaj hrepenim po ljubezni, ki je nisem bil nikoli deležen. ▸ Most a soha meg nem tapasztalt szeretetre vágyom.
2. (o intimnem odnosu) ▸ szerelemTrenutno sem samska, čeprav hrepenim po ljubezni. ▸ Jelenleg egyedülálló vagyok, pedig vágyom a szerelemre.Čutil sem, kako zelo je bila lačna ljubezni, jaz pa sem to izkoristil. ▸ Éreztem, mennyire éhes a szerelemre, én pedig kihasználtam ezt.
Med njima se je vnela ljubezen in zvezo sta sklenila s poroko. ▸ Lángra lobbant közöttük a szerelem, és kapcsolatukat házassággal zárták.
Povezane iztočnice: ljubezen na daljavo

3. (ljubljena oseba) ▸ szerelemPoročil se je s svojo ljubeznijo iz otroštva Mary in postal oče štirih otrok. ▸ Maryvel, gyermekkori szerelmével házasodott össze, és négy gyermek apja lett.Mnogo ljudi postane izjemno občutljivih, ko srečajo ljubezen svojega življenja. ▸ Sok ember kivételesen érzékennyé válik, amikor találkozik élete szerelmével.
Sopomenke: ljubi, fant

4. (o dejavnosti) ▸ szerelemNjena največja ljubezen poleg glasbe so delfini. ▸ A zene mellett a legjobban a delfineket szereti.
Moja največja ljubezen je amatersko gledališče. ▸ A legnagyobb szerelmem a műkedvelő színház.
Moja prava ljubezen je umetnostna zgodovina, že od gimnazijskih let. ▸ Az igazi szerelmem a művészettörténet – már a gimnáziumi évektől kezdve.

5. (seks) ▸ szerelemTelesna ljubezen spodbuja sproščanje hormonov sreče in zadovoljstva. ▸ A testi szerelem az öröm és az elégedettség hormonjait szabadítja fel.
Če se za približno dvanajst minut predamo ljubezni, se stopi skoraj 400 kalorij. ▸ Ha körülbelül tizenkét percre átadjuk magunkat a szerelemnek, közel 400 kalória ég el.
Nobena mesena ljubezen ni vredna cene življenja, najmanj tista s prostitutko. ▸ Semmilyen testi szerelemért nem éri meg kockáztatni az életet, legkevésbé pedig a prostituálttal folytatottért.

medius 3 (iz indoev. *medh-i̯o-s sredinski; prim. skr. madhya- = gr. μέσσος, μέσος = got. midjis = stvnem. mitti, nem. Mitte sred(in)a, sl. meja, hr. mèđa)

I. krajevno

1. v sredi (se nahajajoč), (o)srednji, čisto v sredini (naspr. summus, infimus, imus, primus, extremus, postremus, oriens, cadens), unguis Iuv., digitus Q., versūs aeque prima et media et extrema pars extenditur Ci., in triclinio medio … in summo … in imo S. fr., regio totius Galliae media habetur C., ut aliquem locum medium utriusque (med obema) colloquio diceret C., locus medius regionum eorum C. ali medius mundi (terrae) locus Ci. središče (česa); o osebah: medius omnium rex erat L., (sc. populus) Romanus … medius inter Latium et Tuscos quasi in quodam bivio collocatus Fl., (sc. Hispania) media inter utraque (sc. Africam et Galliam) Iust., ne medius ex tribus Iugurtha foret S.; s postranskim pomenom „ločujoč“: quā (kjer) medius liquor secernit Europen ab Afro H.; z abl. oddaljenosti: Megara media Corintho Athenisque urbs Vell.

2. predik. sredi česa, v (na, po) sredi(ni), v (na) sred(in)o, vmes, med: in collo medio C. ali in medio foro Ci. sredi griča, fora, locus in mediā insulā situs Ci., ponere in mediā viā Ph., medio oppido fluere L., via … medio est altissima caelo O., per medios fines proficisci C. ali per media hostium tela L. med, naravnost skozi sovražne puščice, medios in hostes S. v sredo, naravnost med sovražnike, m. acies C. središče, medium caeli terraeque per aëra vecta est O. po zraku med nebom in zemljo, in medias res rapere H. v sredo dogodkov, v središče dogajanja, arida loca medii itineris Iust. sredi poti, telum medium (na sredi) accensum mittere L., in solio medius consedit O. ali in ferarum concilio medius sedebat O. na sredi, celso medius stans aggere fatur V. ali considi scopulo medius V. sredi skale, aliquem medium arripere Ter. ali complecti Ter., L. ali amplecti V. čez pas, aliquem dividere medium H. po sredi presekati, razpoloviti, discessēre omnes medii V. iz sred(in)e, regina se mediam locavit V. naves a medio spatio C. od sredine, ex medio monte S. s srede gore, ex medio itinere C. sredi poti, med potjo.

3. metaf. prav iz sred(in)e česa vzet, spadajoč k čemu, k jedru, bistvu česa: alteri sunt e mediis Caesaris partibus Ci., hoc e medio est iure civili Ci. spada k najglobljemu bistvu civilnega prava; ingressio e mediā philosophiā (prav iz bistva filozofije) repetita Ci. —

II. časovno

1. srednji, vmes(en): Pl., Col., aetatis mediae vir Ph. srednjih let, constans aetas, quae media dicitur Ci., ultimum … proximum … medium tempus Ci., medium tempus O., Suet. vmesni čas, medio tempore Iust., Suet. ali medio temporis spatio Suet. tačas, medtem, vmes (med), mediis diebus L. ob vmesnih dneh, mediis horis Eutr., unus dies medius est, et … O. en dan je vmes, en dan preteče (mine); tako tudi: una nox media erat, et … Pr., exiguum tempus medium, et … Plin. iun.

2. predik. sredi, na sredi, (vmes) med: media aestate Ci. = aestu medio, aestibus mediis V. sredi poletja, medium erat tempus sementis Fl. bilo je sredi setve, frigoribus mediis V. = mediā hieme Aur. sredi zime, mediā nocte C., Suet. sredi noči, opolnoči, ad mediam noctem Suet., medius dies O., V., H. (o)poldan, in medios dormire dies H. pozno v dan (= dolgo), do poldneva, de medio potare die H. od poldneva; meton. medius dies poldan = jug: stabula ad medium conversa diem V., occidens Zephyros, Austros medius dies mittit Ap.; prim.: mediā ab regione diei Lucr. z južne strani; o teku kakega dejanja: mediasque fraudes palluit audax H. sredi prevare, medium iam classe tenebat iter V. že se je vozil sredi morja, že je jadral po odprtem morju, media inter lora V. sredi vožnje, media inter proelia V. sredi boja, prav med bojem, in medio ictu V. prav med udarcem, in honore deûm medio V. medtem ko so častili bogove, sredi čaščenja, medio sermone V. ali in mediā pace Sen. ph., Cu. sredi pogovora, miru. —

III. metaf.

1. srednji, vmesen, v sredi (med dvema) se nahajajoč, sred(in)e se držeč, srednjo pot ubirajoč: si quid medium mortisque fugaeque O., medium erat in Anco ingenium et Numae et Romuli memor L., quod medium inter aequum et utile erat, decreverunt L., cum inter pacem et bellum medium nihil intersit Ci., pacis eras mediusque belli H. sposoben za oboje, za mir in vojno, m. oratio, sententia, consilii via L., mediis consiliis stare L., medium quendam cursum tenere L. ali medium quiddam tenere: Plin. iun. nekako srednjo pot ubrati, agere medium Vell. ali media (subst.) sequi H. ubrati srednjo pot; o govoru in govorniku: medium dicendi genus Q., Gell. (naspr. uber et gracile), alii (sc. oratores) graves, alii subtiles, alii eis interiecti et tamquam medii Ci.; kot fil. t.t. srednji, vmesen, srednje vrste (ki ni niti dober niti slab): officium Ci., artes Q., alia interiecta et media Ci., media illa Ci. srednje stvari; subst.: minora quaeque sunt ex mediis Q.

2. srednji = srednje mere, vmesen, povprečen, zmeren, navaden, običajen: a summis, mediis, infimis hoc idem fit Ci., gratia non media L. ne navadna, nihil medium, nec spem nec curam, sed inmensa omnia volventium animo L., dilectumque nihilo accuratiorem, quam ad media bella haberi solitus erat L., ipsi medium ingenium, magis extra vitia quam cum virtutibus T., uxorum fides summa, libertorum media, servorum aliqua, filiorum nulla Vell., pauca prius mediis sermonibus ante locutus O. z navadnimi besedami, m. plebs ali m. vulgus O. navadno ljudstvo, plebejci, innocentiā eximius, sanctitate praecipuus, eloquentiā medius Vell.

3. na nobeni strani, nepristranski, nevtralen: medios et neutrius partis Suet., de mediis et neutram partem sequentibus Suet., utra castra (sc. sequar)? Media tollit Antonius Ci., qui se medium esse vult Ci., medios esse iam non licebit Ci., tamquam medios, nec in alterius favorem inclinatos, miserat rex L., pacem utrique parti, ut medios deceat amicos, optent L., Eumenes in eo bello medius erat animo Vell., Macedonico bello medium agere L. epit. ali medium se gerere L. ostati nevtralen, ne stopiti na nobeno stran, ne potegniti z nobeno stranjo.

4. nedoločen, neodločen, dvoumen: responsum L., medius ambiguusque sermo Plin. iun., vocabula Gell., ad Varum media scriptitabat T., se dubium mediumque partibus praestitit Vell., medii inter duos exspectavere fortunam Fl.

5. posredujoč, posredovalen, pomožen, posredniški, posredovalen; prevedemo lahko tudi s subst. posrednik (posrednica): media quaedam manus Q., medio Pompei capite Fl., paci medium se offert V., mediis di(i)s O., at medius fratrisque sui maestaeque sororis Iuppiter ex aequo volventem dividit annum O. kot posrednik med …

6. moteč, ovirajoč: quos inter medius venit furor V. kot ovira je stopilo med njiju (ju je razdvojilo) sovraštvo, ne … medius occurrere possit V. da ne bi mogel ovirajoč stopiti vmes, se prikazati.

7. pol, napol (= gr. μέσος, naspr. totus): cibus Varr., quod (sc. oculus) convexus mediusque quacumque cernatur Plin., Nepa (sc. sidus) medius occidit Col. (naspr. totus apparet), m. pars O. polovica; prim. di-midia pars. — Adv. mediē

1. srednje, zmerno: Lact., nec plane optimi nec oppido deterrimi sint sed quasi medie morati Ap., ortus medie humili Eutr., ortus m. humilis Aur. srednjega stanu (sloja).

2. nedoločno: Ambr. — Subst. medium -iī, n

1. (v krajevnem in časovnem pomenu) sreda, sredina, središče: Pl., Cu., N., Q., Plin., Sen. ph., Suet. idr., (in) medio aedium L., medio tutissimus ibis O., medio tecti (= in impluvio) V., medio montis Capitolini T., nam medio montium et paludum porrigebatur planities T., nocte volat medio caeli terraeque V. sredi med zemljo in nebom, medio sextam legionem constituit T. ali in agmine in primis modo, modo in postremis, saepe in medio adesse S. v sredi(šču), medium ferire, in medium vergere Ci., in medium geminos immani pondere caestus proiecit V., in medium (redko in medio) ali in acervum conicere sarcinas L. v sredo, na kup, saxa in medium conicere V., aliquem in medium accipere L. v sredo vzeti, diei medium L. poldan, medio temporis T. medtem, tačas, relinquere aliquid in medio Ci., S., L. ali in medium Ci., T., Vell., Gell., Lact. neodločeno (nedognano) pustiti, in medio esse Suet. neodločeno (nedognano) biti.

2. pol, polovica: scillae medium conterunt cum aquā ad mellis crassitudinem Varr., ita scrobem vel sulcum cum instercorata terra ad medium (napol) completo Col., in itineris medio Eutr.

3. javnost, občinstvo, publika: plura clam de medio removere Ci. na stran spraviti (spravljati), odnesti (odnašati), e medio (de medio L.) removere Ci. odpraviti, stran, (s poti) spraviti, mater virginis in mediost, ipsa virgo, res ipsa Ter. je moč videti, je tu, tabulae sunt in medio Ci. so vsakomur na vpogled, aliquid in medium proferre Ci. objaviti (objavljati), razglasiti (razglašati), besedo (govorico) sprožiti o čem, rem in medium vocare Ci. pred (v) javnost, na sodišče spraviti, rem in medio ponere Ter., Ci., Cu., Amm. pred občinstvom (sodiščem) razlagati, (sc. regni crimen) in medio ponitur L. se razpravlja (je v razpravi), se pretresa (je v pretresu), regni crimen in medio erit L. pride na vrsto, procedere in medium Pl., Ci. javno se (po)kazati, loci procedent in medium Ci. se takoj prikažejo tvojim očem, jih boš takoj zagledal, venire in medium Ci. javno se prikaz(ov)ati, javiti se, javno, pred sodiščem nastopiti (nastopati), pred sodišče stopiti, prima veniat in medium Epicuri ratio Ci. naj stopi na plano = poglejmo si, agitarent deinde sermonibus atque in medium, quid in quaque re plus minusve esset, conferrent L. na znanje dati, naznaniti, obvestiti, in medium vacuas referre ad aures O. odprtim ušesom občinstva postreči, in medium dare Lucr. javnosti izročiti, izdati, razodeti; occ. splošna (obča, skupna) blaginja, splošno (obče, skupno) dobro, vsem (vsakemu) dostopna (dosegljiva, razpoložljiva) sredstva, splošno (obče, skupno) premoženje (imetje), skupna blagajna: in medium consulere Ter., L., V. za občo blaginjo, in medium quaerere V. za skupno porabo, za vse, bona interfectorum in medium cedant T. naj postanejo del skupnega premoženja, in medium conferre laudem L. javnosti podati, communes utilitates in medium affere Ci. skrbeti za splošno dobro, za skupno blaginjo, discenda in medium dare O. narediti vsem dostopno, vsem postreči, ubi in medio praeda administrantibus esset, ibi numquam causas seditionum et certaminis defore L. kadar je plen (kakor kako občno blago) na očeh javnosti, da lahko vsak(do) poseže po njem, nam et obscenas voluptates, de quibus multa ab illis habetur oratio, facilis communis in medio sitas esse dicunt Ci. da so zlahka dosegljive, vsakemu dostopne in da jih je lahko deležen vsak, laus in medio posita T. dosegljiva za vsakogar, quasi in medio posita Cu. skupno blago, od katerega lahko vsak(do) dobi svoj delež, in medio posita H. kar je vsem na razpolago, is sibi responsum hoc habeat, in medio omnibus palmam esse positam, qui artem tractant musicam Ter. nagrada je postavljena pred vse = nagrado more doseči vsakdo, in singulos talos singulos denarios in medium conferebat Suet. je stavil; kot jur. t.t. skupen sklad, skupna masa nekega skupnega premoženja, dediščinski sklad, dediščina, zapuščina: in medium conferre, venire, e medio deducere, ex medio sumere, ferre Icti.

4. odprta, široka cesta, ulica: ubi tabernis apertis omnia in medio vidit L. vse (blago) razstavljeno na cesti; in medio Pall. (= sub divo) na prostem, pod milim nebom; metaf. pot, svet, človeška družba, navadno (vsakdanje) življenje: recede de medio Ci. pojdi s poti, umakni se, e medio discedere Suet. skriti se, e medio excedere Ter. ali se amovere Suet. umakniti se, pritajiti se; evfem.: e medio excedere ali abire Ter. iti s sveta, preminiti, umreti; in medio caedi L. vpričo (pred očmi) vseh, pred vsemi, de medio adicere L. izmed prisotnih, hoc genus deliberantium pellatur e medio Ci. proč s to vrsto, sumere de medio Ci. pripovedovati znane stvari, ex medio res arcessit comoedia H. zajema snov iz vsakdanjega življenja, verba e medio O. ali verba e medio sumpta Q. ali samo e medio sumpta H., Amm. besede, prevzete iz vsakdanjega govora, (sc. verba) iacentia tollere e medio H. povze(ma)ti iz vsakdanje govorice, tollere de medio verba Ci. uporabiti iz vsakdanjega govora povzete (= znane) besede, tollere aliquid de medio Ci. odpraviti, tollere aliquem de medio Ci. spraviti koga izpod nog, evfem. = usmrtiti; metaf: novae tabulae beneficiorum Sen. ph. izbris = pozaba dobrot.

5. srednja vrednost, srednjost, srednja stvar: certis medium et tolerabile rebus recte concedi H.

messis -is, f (metere)

1. žetev: Ca., Pl., Col., Plin. idr., messim (messem) facere Varr. idr. žeti, si triticeam in messem robustaque farra exercebis humum solisque instabis aristis V., maturiora messibus Apuliae loca L., messe amissā Ci.; metaf. zbiranje (točenje) medu, izpodrezovanje satja: tempora messis V.

2. meton.
a) žetev = čas žetve: Col., et multo in primis hilarans convivia Baccho ante focum, si frigus erit, si messis, in umbra V., messibus Plin. ob žetvi.
b) žetev = leto: decima Petr., quarta, trigesima Mart.
c) žetev = poljski pridelek, letina, starejše nažanjek, požanjek: Varr., de campis subvecta messis Plin. iun., ex hostico raptae perituraeque in horreis messes Plin. iun., messes vinaque villis efferre Iust., illius immensae ruperunt horrea messes V.; tudi poljščina, ki se pričakuje, ki jo bo treba požeti, prirast(ek): Tib., spicea iam campis cum messis inhorruit V.; metaf.: messis Cilicum et Arabum Stat. pridelki Kilikijcev in Arabcev = kadilo in žafran, messis bellatura Cl. = možje, zrasli iz zmajevih zob, ki jih je posejal Kadmos; pren.: adhuc tua messis in herba est O. tvoja pšenica še ne cveti = daleč si še od zaželenega cilja, pro benefactis mali messim metere Pl. biti deležen nehvaležnosti, (morum malorum) metere messem maxumam (aliteracija) Pl., urere suas messes Tib. = uničevati svoje delo (izgubljati kliente ipd.), illa Sullani temporis messis Ci. tista žetev Sulove dobe (ko je bilo toliko ljudi mučenih ali jim je bilo odvzeto premoženje), si messes facis [et] Musas si vendis Lavernae: Luc. ap. Non.

Opomba: Star. acc. pogosto messim: Ca., Pl., Varr., Gell., star. abl. messī: Varr.

opera -ae, f (opus)

1. delo, trud, prizadevanje, težnja, delavnost: linguā factiosi, inertes operā Pl., mercennariorum operae, non artes emuntur Ci., nusquam nec opera sine emolumento nec emolumentum sine impensā operā L., res multae operae C. zelo težavna, naporna, operam fortium virorum edere L. izkaz(ov)ati se za hrabre može, homines in operas mittere Ci., operam perdere ali ludere Kom. (gl. ta glag.) ljudem da(ja)ti delo in zaslužek, permultum operae consumere Cu. veliko si prizadevati, koga stati veliko truda, (omnem) operam in aliquā re consumere (ponere, locare) Ci. ali operam insumere L., satis operae insumere in aliquā re T. (Dial.) ali operam conferre in rem Ci. (na vso moč) truditi se, prizadevati si za kaj, napenjati se s čim, pri čem; lahko tudi operam sumere z zahtevnim stavkom: Ci. ali z inf.: Pl. ali z ad in gerundijem: Pl.; poseb. pa operam dare alicui rei truditi se, prizadevati si, pečati (ukvarjati, baviti) se s čim, gojiti kaj, svoje delo (svoje moči) posvetiti (posvečevati) čemu: Q., Hier., palaestrae L., N., rei familiari N., amori Ter., valetudini Ci. paziti na svoje zdravje, sermoni Ci. razgovor začeti, liberis Ci. otroke roditi, rei quaerendae Pl., legibus condendis L., fidibus tractandis Val. Max.; z zahtevnim stavkom = truditi se za kaj, delati kaj, pri čem, gledati, da (da ne): Pl., Ter., L., C., Ci. idr.; tudi s samim cj.: Varr., Plancus ap. Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: dare operam, qui istum amorem ex animo amoveas Ter.; z inf.: Lucr., Aug. idr., scire Ter.; enakega pomena kot operam dare so tudi rekla operam addere (navāre, insumere, tribuere) alicui rei (gl. te glag.); od tod datā operā Caelius in Ci. ep. ali deditā operā Ci., operā consultā Gell. nalašč, namenoma, hôtoma, hoté, s premislekom, premišljeno, opera est mihi Pl. trudim se, prizadevam si, ipse purpurum, amici operas (sc. dabant) Ci. so dodajali svoje delo, so ga obdelovali, est operae pretium (z inf.) Enn. fr., Ci. idr. vredno je truda (dela), vredno je, da, non operae est (z inf.) L. ni vredno truda (dela), trud (delo) se ne izplača, ni vredno, da, operae pretium facere L. storiti kaj, kar je truda (dela) vredno, kar se komu izplača, pridobiti si uslugo, operae pretium habere L. imeti plačilo za svoj trud, trud (delo) se komu izplačati; meā (tuā, suā, alicuius) operā Ter., Ci., L., N. na moje (tvoje, ...) prizadevanje, po mojem (tvojem, ...) trudu, z mojo (tvojo, ...) pomočjo, po meni (tebi, ...), pa tudi: po moji (tvoji, ...) krivdi; unā operā Pl. ali eādem operā L. z enim (istim) delom, obenem.

2. occ.
a) prizadevanje, skrb za druge = služba, službovanje, usluga, pomoč: esse in operis societatis Ci. v službi biti pri družbi, opravljati posle za družbo, poslovati, operas dare pro magistro Ci. biti za podravnatelja, operam alicui dicare Pl., Ter. narediti uslugo komu, operas reddas Musis Ci. povrni Muzam usluge, povrni Muzam za vse, s čimer so ti ustregle, suo sumptu operae rei publicae praebere L. služiti državi, delati za državo, eorum operae pretium facere L. dostojno ceniti (spoštovati, upoštevati) njihovo službovanje (zasluge), nulli defuit eius opera N., denegare operam rei publicae L., o. forensis N., imperatoris opera desideratur N. pogreša se poveljnikova podpora, operam praestare in re militari C. vojno (vojaško) službo opravljati, exigere (zahtevati, lastiti si) operam alicuius ali ab aliquo Ci., Vell., alicuius operā uti bonā (singulari) in aliquā re C., Vell. dobre (posebne) podpore biti deležen od koga v (pri) čem, illorum operā consilioque uti Ci. biti deležen njihove podpore v besedah in dejanju, operam suam polliceri S., Vell.; poseb. operam dare alicui (rei) α) na uslugo biti, pomoči (pomagati), ustreči (ustrezati), narediti (delati) uslugo komu, del(ov)ati komu v prid: amico Kom., fideliter suo veteri domino Pl., imperatori operam date C., alicui operam dare egregiam Ci. izvrstno služiti komu. β) (u)streči komu s poslušanjem, gledanjem = pazljivo prisluhniti (poslušati) ali (po)gledati koga (kaj), da(ja)ti se komu poučiti (poučevati): alicui Pl. ali sermoni alicuius Ci., dicendi magistro Suet., dies multos … ludis adsiduas dederunt operas Lucr., benigne operam detis ad nostrum gregem Pl., dabant assidue phonasco operam Suet. γ) (o sodniku in pomoči pred sodiščem) kako stvar vzeti (jemati) v svoje roke, preisk(ov)ati, poravna(va)ti, nakloniti (naklanjati) komu pomoč, biti komu v pomoč, pomoči (pomagati) pred sodiščem: Ter., iudicem operam dare sibi constituisse eo die Ci. ep., in foro operam amicis da Pl. δ) streči čemu (komu) s svojo navzočnostjo = služiti, opravljati, oskrbovati, skrbeti za koga, kaj, vršiti: auctioni Ci., rebus divinis Ci., L. službo božjo, funeri Ci. biti pri pogrebu, udeležiti se pogreba, iti za pogrebom, tonsoribus Suet. da(ja)ti se (o)briti.
b) bogoslužno dejanje, bogoslužje, žrtvovanje, žrtev: solvo operam Dianae Afr. ap. Non.

3. meton.
a) dnina, dnevno delo: quaternis operis Varr., puerilis una opera Col.
b) čas, prosti čas, priložnost: deest mihi opera Ci. nimam časa, ne utegnem, est mihi operae L. utegnem, imam čas, ustreza mi, non operae est (mihi) L. nimam časa, ne utegnem, ni me volja, nočem (toda: operae non est Pl. (Merc. 917) ne sme se zgoditi), si operae est auribus Pl. če ušesa utegnejo, nec Hannibali in tanto discrimine rerum operae esse legationes audire L.
c) dejanje (naspr. consilium): operā expertus Pl., ista delicta te experiri et operis et factis volo Pl., ut neque amicis neque etiam alienioribus operā, consilio, labore, desim Ci., alicuius operā et consilio uti Sulpicius in Ci. ep.; konkr. = opus delo: operae araneorum Pl. pajčevine; toda: exstabit opera peregrinationis huius Ci. (Ep. ad Attic. 15, 13, 6) pokazala se bo pisateljska delavnost na tem potovanju.
d) delavec, dninar, hlapec, pomočnik: accedes opera agro nona Sabius H. kot deveti hlapec, unius operae tactu Vitr.; večinoma pl.: Col., Suet., operae fabrorum Ci., operae mercennariae Ci. mezdniki, dninarji; occ. (najeti) pomagač (pri kakem napačnem dejanju): erat mihi contentio cum operis conductis Ci., operarum suarum gladii Ci., operae theatrales T. najeti gledališki ploskači.

ōsculum -ī, n (demin. iz ōs, ōris)

1. usteca, gobček: Varr., Mart., Petr., Ap. idr., oscula summa delibare H., alicuius osculum delibare Suet., videt oculos et oscula O., oscula libavit natae V. rahlo se je dotaknil nežnih ust.

2. meton. poljub: osculum (ausculum Pl.) ferre alicui Gell. ali oscula figere V., oscula figere alicui O., Lucr., oscula figere in vultibus (na lica) O. ali osculum dare Ambr., osculum dare alicui Cat. fr., Petr., Vulg. ali oscula dare O., Tib., Plin., oscula dare alicui O., Tib. ali osculum porrigere alicui Hier. poljubiti (poljubljati) koga, oscula iungere O. poljubljati koga, pa tudi poljubljati se: Petr., oscula ferre Ci. poljubljati ali poljube preje(ma)ti, poljube dobi(va)ti, biti deležen poljubov: o. = oscula sumere O., Pr. ali carpere O. ali capere O., oscula accipere et dare O., detorquere cervicem ad oscula H., eorum manūs osculis conterere Sen. ph., osculis fatigare dextram T., ius osculi (med sorodniki) Suet., Cod. Th., suprema oscula petere T. prositi za poljub v slovo.

Opomba: Star. obl. ausculum: Pl.

pars, partis, acc. -em (in -im), f (iz indoev. kor. *per- = prinesti (prinašati), dodeliti (dodeljevati), gr. ἔπορον prinesel, dal je, πέπρωται dano, določeno je, skr. pūrtám plačilo, lat. portio; gl. tudi pariō)

I.

1. del, oddelek, kos, obrok (naspr. totum, integritas, universitās): Ter. idr., Gallia est omnis divisa in partes tres C., copias in IV partes distribuerat S., p. urbis Ci., p. hominum H. nekateri, maxima p. hominum Ci., dimidia p., tudi samo pars Ci. polovica, maior, minor populi p. Ci. večina, manjšina, tertia p. C. tretjina; z glavnimi števniki: tres partes C. = 3/4, novem partes N. = 9/10 itd. (imenovalec je za ena večji od števca); in interiore parte aedium N. med obzidjem, omnibus partibus N. povsod; vzročno: eā ex parte Ci. zaradi tega, zato; partes facere Ci. deliti, oddeliti (oddeljevati), razdeliti (razdeljevati), partem facere Icti. del(ež) dobiti, deležen biti, aliquid partem sui facere Sen. ph. storiti, da preide kaj v meso in kri, dodobra si vtisniti v spomin, in parte laboris esse L. udeleževati se dela, sodelovati pri delu, partem habere in aliquā re Ci. delež imeti pri čem, deležen biti česa, dare partes (sc. amicis) C. narediti (prijatelje) deležne ali naročati kaka opravila (v korist prijateljev), locare agrum partibus Plin. iun. zemljišče dati v zakup tako, da ga imata zakupodajalec in zakupnik vsak pol, aliquid populi ad partes dare Ci. kaj prepustiti (prepuščati) narodnim komicijem, narod narediti (delati) deležen česa, aequā parte Pl. z enakim dobičkom ali z enako izgubo; occ.
a) delež, del, prejetje, dosega (kake dediščine idr.): ne expers partis esset de bonis nostris Ter., pars hic mihi maxima iuris O., partes muneris L.
b) delnica, akcija: magnas partes habuit publicorum Ci., partes illo tempore carissimae Ci., dare partes Ci.
c) obrok (kake jedi), porcija: Petr., Suet.; ostanki: cenas et partes requiris Ap. ostanke pojedine.

2. rodilo, spolovilo, spolni organ: obscaena O., naturae partes Ph.; tudi modo: Col.

3. v sg. in pl. = stranka: Ter., Iust., Q., T., Eutr. idr., ut alius in aliam partem mente atque animo traheretur C., florens (sc. Bruti et Casii) pars N., Cinnanis partibus favere N., in duas partes discedunt Numidae S., nullius partis esse Ci. ep. ne biti na nobeni strani, biti nepristranski (nevtralen), erat illarum partium Ci.; na sodišču: pars adversa Q. nasprotna stranka, a parte heredum intraverant duo Plin. iun.

4. v pl. vloga igralca: Ter., primas partes agere Ci. glavno vlogo igrati, qui est secundarum aut tertiarum partium Ci. (opis za gr. t.t. δευτεραγωνιστής in τριταγωνιστής) ki igra drugo ali tretjo vlogo; metaf.: belli fabula composita, Hernici ad partes parati L. so prevzeli vlogo; prim.: recepit has partes N.

5. v pl. vloga (metaf.) = naloga, posel, opravilo, delo, dolžnost: Varr., Ter. idr., puero me hic sermo inducitur, ut nullae esse possent partes meae Ci. da ne morem imeti nobene vloge v njem (= v knjigah de oratore), omnium ordinum partes in misericordiā constant C., defensionis partes suscipere Ci., te tibi istas partes poposcisse Ci., suas partes implere O., tuum est hoc munus, tuae partes Ci. ep., Antonii audio esse partes, ut de totā eloquentiā disserat Ci.; redko v tem pomenu v sg.: pars defensoris est posita in refutatione Q.

6. stran, plat, smer: a sinistrā parte C., magna vis fortunae in utramque partem Ci., in neutram partem N. na nobeno stran, v nobenem oziru, ex omnibus partibus advolare C.

7. stran dežele, kraj, pokrajina, krajina: Eoae partes H., civitates, pagi, partes omnes C., Eburonum partes C., ad orientis partes in exsilium ire Ci. —

II. Posebne zveze

1. nom. pars del = nekateri; pogosto v soodnosnosti: L., pars circumvenire, pars … petere coepit C.; z ret. premeno: pars … alii S. ali alii … pars: Ci., L. idr., pars … multi T.; kolekt. (κατὰ σύνεσιν): pars in frusta secant V., pars triumphos suos ostentantes S., pars in crucem acti S., pars explorent L.

2. acc.
a) magnam partem večinoma, večidel, povečini, ponajveč: C.
b) partim deloma, delno, nekaj, nekoliko, samo zase: Pl., Lucr., S. idr., partim a se ornatis Ci., regiis institutis, p. etiam legibus auspicia sunt constituta Ci.; v soodnosnosti: partim … partim deloma … deloma, nekaj … nekaj: Ter., Q., Suet. idr., multa homini p. cara esse, p. etiam necessaria Ci., cives p. securi percussit, p. in vinculis necavit, p. in crucem sustulit Ci.; z ret. premeno: partim … alii S., aliae … partim … aliae Ci., partim e caelo, alia ex terrā, quaedam ex … Ci.; z gen. (v pomenu nekateri): Ter., p. eorum Ca. ap. Gell.; od tod κατὰ σύνεσιν (s predik. v pl.): eorum partim ea sunt L., quorum p. invitissimi castra sunt secuti N.; gen. opisan s praep.: cum p. e nobis ita timidi sint Ci., e quibus p. tecum sentiebant, p. … tenebrant Ci.
c) in eam partem = na to stran, s te strani, v tem oziru, v tem pogledu: Ter., Ci. idr. ali = na tak način, tako: Ci. ali = s tem namenom, zato, zaradi tega: in utramque partem Ci. za oba primera, v obeh primerih, vehemens in utramque partem Ter. presilen na obe strani = predober in prejezen, in utramque partem disputare Ci. za in proti govoriti (prim.: neque in ullam partem disputo Ci. niti za niti proti), nullam in partem Ci. nikakor ne, kratko in malo ne, za nobeno ceno, accipere in partem optimam Ci. z najlepše (dobre) strani, in partem mitiorem interpretari Ci. z milejše strani = mileje, rahleje, valet in omnes partes Ci. na vsako stran, v vsakem oziru, v vseh pogledih, popolnoma; naspr.: nullam ad partem valet Ci. nikakor ne, celo ne, in omnem partem V. na vse strani, na vseh straneh, povsod, in partem venire (sc. alicuius rei) Ci. deležen posta(ja)ti (česa), dobiti delež česa (pri čem, na čem), in partem vocare Ci., L. ali revocare L. narediti (delati) koga deležnega česa, in partem praedae ali curarum vocare L., T. narediti koga deležnega plena (skrbi) poz(i)vati na delitev plena (skrbi), poz(i)vati koga, da postane deležen plena (skrbi), deliti s kom plen (skrbi), per partes Plin. iun. na dele, deloma, kosoma, in partem Pl. ti s svoje strani, kar se tebe tiče.

3. abl.
a) parte … parte O. (pesn.) = partim … partim, ex aliquā parte Ci. nekaj, nekako, nullā parte O. nikakor, celo ne.
b) omni parte L. = omni ex parte Ci. = omni a parte O. popolnoma, povsem, docela, dočista, magnā, maiore, maximā ex parte Ci. v velikem delu, povečini, večidel, večinoma.
c) in parte L. deloma.
d) pro meā (tuā, suā) parte Ci., L. z moje (s tvoje, svoje) strani = po mojih (tvojih, svojih) močeh, pro virili parte Ci. po svojih močeh.
e) pl. multis partibus C., Ci. (za) mnogo, dokaj, nad vse, omnibus partibus C., Ci. povsem, vseskozi, v vsakem oziru, na vse kraje, neskončno.

Opomba: Acc. partim = partem: partim Samnitum ac Lucanorum defecisse ad Poenos L., partim copiarum ad tumulum expugnandum mittit, partim ipse ad arcem ducit L. Klas. je partim le adv.; abl. sg. partī: Pl., Ca., Varr., Lucr.; nom. pl. parteis: Varr.; gen. pl. tudi partum: C., N.

part [par] féminin delež, del; stran; vloga; (adverbe)

à part ločeno, posebej, zase, ekstra; vstran; adjectif poseben, ločen; préposition neglede na, razen
à part moi (toi ...) zase, pri sebi
(familier) part à deux! deliva (si)!
plaisanterie à part! stran s šalo!
à part cela razen tega
à part vous personne ne le sait razen vas nihče tega ne ve
autre part drugam, drugod
de bonne part iz zanesljivega vira
de ma part z moje strani; zastran mene
de la part de s strani, od; po naročilu
de part en part skoz in skoz, popolnoma
des deux parts, de part et d'autre z obeh strani, na obeh straneh, obojestransko
nulle part nikamor, nikjer
pour ma part kar se mene tiče
pour une part za en del, deloma
quelque part nekje, nekam
de quelque part od nekod
(de) quelque part que (od) koderkoli
de toute(s) part(s) na vseh straneh, na vse strani, vsepovsod
d'une part, d'autre part z ene strani, z druge strani
part héréditaire dediščinski delež
la part du lion levji delež
part sociale družbeni delež
lettre féminin de faire part družinsko obvestilo, oznanilo
avoir part biti deležen, soudeležen
avoir part au gâteau (familier) biti deležen dobička
en avoir sa bonne part dobiti, imeti svoj poln delež
faire part de quelque chose à quelqu'un obvestiti koga o čem, komu kaj sporočiti
faire la part de quelqu'un določiti komu delež
de quelque chose ozirati se na kaj, upoštevati kaj
ne pas donner, jeter sa part aux chats ničemur se ne odreči, kar se (le) da dobiti
faire lit à part ločeno spati (zakonca)
faire la part du feu pustiti kaj, da ne bi vsega izgubili
mettre à part dati ob stran
prendre part à quelque chose udeležiti se česa, sodelovati pri čem, deliti kaj s kom
prendre en bonne, mauvaise part (figuré) (za) dobro, slabo, v dobrem, v slabem smislu vzeti
ne prenez pas en mauvaise part mes remarques ne zamerite mojih opazk

parte ženski spol del, delež; udeleženec, deležnik; trgovina družabnik; kraj, pokrajina; čas; stranka (pri pogodbi); vzrok, povod; gledališče vloga, igralec

la parte de atrás hrbtna stran
parte integrante sestavina
parte del león levji delež
(la) tercera parte tretjina
a parte zase; vstran
a alguna parte nekam, kamor koli
¡a buena parte vamos! lepa reč! sedaj pa imamo!
a esta parte tu, semkaj
de poco tiempo a esta parte od nedavna
a otra parte (kje) drugje, (kam) drugam
¿a qué parte? kam?
de parte de alg. od, s strani, po naročilu, v imenu
de mi parte z moje strani
muchos saludos de su parte mnogo pozdravov od njega!
¡de su parte! sporočil bom (Vaše pozdrave)! (vljudnostna formula)
de parte a parte skoz in skoz, na obeh straneh, obojestransko
de una parte a otra sem in tja
de otra parte od drugod
de la otra parte onstran
de parte de(l) padre z očetove strani
en parte deloma
en parte alguna, en alguna parte nekje
no lo encuentro en alguna parte nikjer tega (ga) ne najdem
en cualquier parte kjer koli
en gran parte znatno
en ninguna parte nikjer
en otra parte drugje
en su mayor parte, en la mayor parte večinoma
en parte... en parte... deloma ... deloma
por parte deloma
parte por parte natančno, obširno
por la parte de kar se tiče
por esta parte v tem pogledu
por mi parte kar se mene tiče
por otra parte na drugi strani, nasprotno
por una parte na eni strani; pač, sicer
echar a mala parte zameriti
formar parte de pripadati, spadati k
estar de parte držati s kom, biti na njegovi strani
hace cuanto está de su parte naredi, kar le more
llevar la mejor parte najbolje odrezati
no parar en ninguna parte nikjer ne imeti obstanka
ponerse de parte de postaviti se na stran kake osebe, potegniti s kom
no fué parte a impedir que... vendarle to ni preprečilo, da ...
tener parte en deležen biti
lo tengo de mi parte on je na moji strani
tomar parte en udeležiti se, deležen biti; zavzeti se za
tomar en mala parte zameriti
partes pl nadarjenost, sposobnost
los cinco partes del mundo pet delov sveta
las partes de la oración besedne vrste
partes pudendas, partes (genitales) spolovila
a partes deloma
a todas partes na vse strani
de todas partes od vseh strani
en todas partes povsod
hacer las partes (raz)deliti
hacer las partes de zastopati koga
por partes po točkah, po vrsti
en todas partes cuecen habas (fig) ljudje so povsod enaki
por todas partes se va a Roma vse poti vodijo v Rim

partícipe

partícipe en deležen (česa)

pozórnost (-i) f

1. attenzione:
posvetiti pozornost čemu dedicare attenzione a qcs.
biti v središču pozornosti essere al centro dell'attenzione
obrniti pozornost na kaj richiamare l'attenzione su qcs.
vzbujati pozornost destare attenzione, dare nell'occhio
pozornost zbujajoč appariscente, chiassoso, vistoso

2. pensiero, premura; attenzioni:
obsipati koga s pozornostjo usare ogni premura nei confronti di qcn.; usare mille attenzioni a qcn.; essere pieno di attenzioni per qcn.
biti deležen posebne pozornosti essere oggetto di attenzioni particolari

preváran (-a -o) adj. circuito, truffato, ingannato; pog. fregato, bidonato, buggerato:
prevarani mož becco; j. it. martino; marito tradito, cornuto
biti prevaran in deležen posmeha esser becco e bastonato

prō-vocō -āre -āvī -ātum (prō in vocāre)

1. ven, iz česa (po)klicati, (k sebi) poklicati, priklicati (priklicevati), pozvati (pozivati): herum Pl., servulo mandant, ut ad se provocet Simonidem Ph., Pamphilam cantatum Ter.; metaf. (v)zbuditi ((v)zbujati), pognati (poganjati): Memnonis mater (sc. Aurora) roseo ore provocat diem O., dum rota Luciferi provocat orta diem Tib., provocare fascinum ab inguine H., novas radiculas Col.

2. poz(i)vati = pobuditi (pobujati), spodbuditi (spodbujati), nagovoriti (nagovarjati), prositi, naprositi (naprošati), zaprositi (zaprošati), v negativnem pomenu (raz)dražiti, izz(i)vati, (s)provocirati: Iust., Vell. idr., tacentes … ad communionem sermonis Suet., aliquem omni comitate ad hilaritatem et iocos Suet., ne nos comitate ac munificentiā nostrā provocemus plebem L., his provocati sermonibus C., provocare aliquem iniuriis, maledictis Ci., minis et verbis Vitellianos T., bello, nulla iniuriā provocatus T., provocari beneficio Ci. = prvi biti deležen dobrote; z acc. rei: felicitas temporum, quae bonam conscientiam civium tuorum ad usum indulgentiae tuae provocat (spodbuja) Plin. iun.; z acc. tega, k čemur kdo spodbuja, draži, izziva: sermones Plin. iun., comitate et adloquiis officia provocans T. spodbujajoč (dražeč) k uslugam; occ. izzvati (izzivati), pozvati (pozivati), (s)provocirati na boj ali tekmovanje (tekmo) v čem: ad pugnam Ci., L., ad arma, bellum T., provocatus haec spolia cepi L., pauci temere provocantes L., provocare aliquem in aleam, ut ludat Pl., aliquem tesseris Macr., oleo et mero viros Sen. ph.; pesn.: (sc. equus) cursibus auras provocat V. poziva k diru; z inf. postaviti (razpisati) nagrado: e iecore eorum (sc. mullorum) alecem excogitare provocavit Plin.; pren. pozvati (pozivati), izzvati (izzivati) koga na tekmo(vanje) v čem, tekm(ov)ati s kom v čem, meriti se, poskusiti (poskušati) se s kom v čem: senes illos virtute Plin. iun., elegiā Graecos Q.; metaf. o neživih subj.: omnes has eius (sc. roboris) dotes ilex solo provocat cocco Plin., immensum latus Circi templorum pulchritudinem provocat Plin. iun.

3. kot jur. t.t.
a) poz(i)vati (pred sodnika, pred (na) sodišče), tožiti, s tožbo prijeti koga, vložiti tožbo zoper koga: aliquem ad iudices Ap., aliquem apud iudicem Icti.; abs.: provocare ad iudicium Icti.
b) priz(i)vati se na koga kot višjega sodnika (višjo oblast), vložiti (vlagati) priziv na koga, sklicevati se na koga (v republikanski dobi na ljudstvo, v cesarski na višjega sodnika, na zadnji sodni stopnji na cesarja): provoco L., damnati ad populum provocant Ci., si a duumviris provocarit, provocatione certato Lex ap. L. če pride do priziva zaradi razsodbe duumvirov, naj sproži prizivno pravdo, provocare iudicium ad populum Val. Max., ad competentem iudicem et ab eo ad principem Icti., adversus sententiam Icti., provocandi auxilium perdere Icti.; metaf. sklicevati se na koga: ad Catonem Ci., ad litteras alicuius Ap., ad Iudaeorum codices Aug.