Franja

hērēdiolum -ī, n (demin. hērēdium) majhna dediščina: Col., Ap., Gell., Aus. Soobl. hērēdiolus -ī, m: sterilis Ap.

hereditament [heridítəmənt] samostalnik
britanska angleščina dedno posestvo, dediščina nepremičnin
ameriško dedno premoženje

hērēditārius 3, adv. -ē (hērēditās)

1. ki zadeva dediščino, dediščinski: auctio, ius, res, societas Ci., lites Q.

2. deden, podedovan, kot dediščina zapuščen: cognomen, ornamenta Ci., controversia Ci. ep., bonum Sen. ph., onus Sen. ph. nadležna dedna stvar (o človeku), imperium Cu., regnum Plin., odium Vell., odia Ps.-Q., agri Plin. iun., nomen Suet., bellum Fl., gaza Iust., hereditarie possidere aliquid Vulg. po podedovanju.

Kulturerbe, das, kulturna dediščina

Kunsterbe, das, umetnostna dediščina

mȁterīnstvo s
1. materinstvo
2. dediščina po materi

òčevina ž očevina, očetna dediščina

patrimony [pǽtriməni] samostalnik
patrimonij, očetna dediščina; cerkveno premoženje

prae-cipuus 3 (praecipere; quod ante capitur Fest.)

1. poseben, svoj(ski), značilen, izključen (-na -no): Pl., Ter. idr., praecipuam fortunam postulare Ci., praecipua sors periculi L. poseben delež, praecipuo suo periculo N. izjemna osebna nevarnost, quare necesse est, quod mihi consuli praecipuum fuit praeter alios, id iam privato cum ceteris esse commune Ci., praecipuum illum et proprium sensum doloris mei (naspr. communis) Ci.; subst. praecipuum -ī, n posebna pravica, prednostna pravica, predpravica, ugodnost, privilegij: ut enim cetera paria Tuberoni cum Varrone fuissent, hoc certe praecipuum Tuberonis, quod … Ci.; occ. poseben = vnaprej (pri)dobljen, vnaprejšnji: dos, peculium Icti.; subst. praecipuum -ī, n vnaprejšnje volilo, vnaprejšnja dediščina: Suet. (Galba 5).

2. poseben = izreden, izjemen, izvrsten, odličen: laus, fides N., gloria L., vir Eutr., quos praecipuo semper honore Caesar habuit C., artis praecipuae opus O., praecipuā scientiā rei militaris T., praecipuum veniae ius habet ille liber O. ima pred vsemi pravico do … (= ima največ pravice do … ), praecipuo iure esse Ci. = praecipuum locum tenere Suet. prednostno (posebno) mesto zavzemati, praecipui regis amici Cu. najimenitnejši, toda: praecipuus amicus T. najboljši prijatelj, praecipua cenationum rotunda Suet. glavna obednica je bila okrogla, rex fraude praecipuus Fl. prelokavi (nadvse lokavi, zvijačni) kralj, praecipuum toro (abl.) accipit Aenean V. odlikovanega (odlikujočega se) s častnim sedežem, praecipuus in eloquentiā vir Q., praecipuus circumveniendi Sabini T. glavna oseba v kovarstvu (rovarjenju, spletkarjenju) zoper Sabina (proti Sabinu); v pomenu dignissimus z relativnim stavkom v cj.: mox praecipuus, cui secreta imperatorum inniterentur T.; v pomenu maxime idoneus z ad (adversus ali z dat.): praecipuus ad pericula T. za prestajanje (prebijanje skozi, tveganje, podajanje v) nevarnosti, opes praecipuae ad eliciendam cupiditatem T., praecipui ad scelera T. veliki hudodelci, hudi zločinci, herba ad serpentium ictus praecipua Plin. posebej delujoča (izjemno učinkovita) proti kačjim pikom, praecipuus adversus anginas sucus Plin., herba dentibus praecipua Plin. Subst.
a) praecipuī -ōrum, m najodličnejši, najimenitnejši, najizvrstnejši: ponendus inter praecipuos Q.
b) praecipuum -ī, n prednost, odlika, vrlina: homini praecipui a naturā nihil datum esse Ci., aurigarum equorumque praecipua vel delicta (pomanjkljivosti, hibe) Amm.
c) praecipua -ōrum, n α) najvažnejše, najpomembnejše, najvažnejša (najpomembnejša) stvar: principum diversam esse sortem, quibus praecipua rerum ad famam derigenda T. β) (kot prevod stoiškega izraza τὰ προηγμένα) stvari, ki zaslužijo prednost, prednostne stvari, nezavrgljive stvari, nezavrgljivo, indiferentno = kar samo po sebi ni absolutno dobro, mu je pa najbližje (naspr. reiecta zavrgljive stvari, zavrgljivo): quae vel ita appellemus — id erit verbum e verbo — vel promota et remota vel, ut dudum diximus, praeposita vel praecipua, et illa reiecta Ci. — Od tod adv. praecipuē posebno, posebej, osobito, izredno, izjemno, pred vsem (drugim), predvsem, zlasti: Pl., Auct. b. Alx., V., O., T., G. idr., Caesar, quod semper Haeduorum civitati praecipue indulserat C., eum Cicero praecipue dilexit N., in hoc officio, quod fuit praecipue meum Ci., nihil sibi appetit praecipue Pompeius Ci., Cariā totā praecipueque Telmesses Ci., praecipue cum H., Plin. iun., praecipue si Q., Plin.

Sprachgut, das, jezikovna dediščina

Weltkulturerbe, das, svetovna kulturna dediščina

arheološki pridevnik
(o arheologiji) ▸ régészeti, archeológiaiPovezane iztočnice: arheološki park, arheološki muzej

crētiō -ōnis, f (cernere) svečana izjava pred pričami, da hoče kdo prevzeti dediščino, slovesni prevzem dediščine: ut in cretionibus scribi solet, „quibus sciam poteroque“ Ci., cretionem eam capere Plin. to dediščino prevzeti, cr. simplex Ci. ep. nepotrebna izjava, da hoče kdo prevzeti dediščino (ko ni kaj prevzeti), cr. perfecta (če je bilo v oporoki določeno razdedinjenje tistega, ki dediščine ne bi pravočasno prevzel) in (naspr.) cr. imperfecta (brez tega oporočnega določila) G., Ulp. fr., cr. libera Ci. ep. brez natančnega določila oporočnika, kako naj se prevzame dediščina; met. za premislek (od oporočnika ali pretorja) določeni rok (nav. 100, pa tudi le 60 dni, v katerih je bilo treba dediščino prevzeti ali pa prevzem odkloniti): Varr., G., Ulp. fr., cr. vulgaris Icti. navadni rok za premislek, štet od dne, ko je dedič izvedel, da se mora izreči o prevzemu dediščine (stalno besedilo je bilo: quibus diebus scies poterisque, prim. zgornji navedek iz Ci.) in (naspr.) cr. continua G., Ulp. fr. rok za premislek, štet od oporočnikove smrti (tudi če dedič ni nič vedel o njem).

decimus, starejše decumus, 3, num. ord. (decem)

I. deseti: mensis decimus Ter., decumo post mense Pl., cum decima legione C., hora diei decima Ci., vix decuma pars aratorum Ci. desetina, qui dies nudius tertius decimus fuerit Ci. = pred 12 dnevi; kot vojaška kazen: sorte decimum quemque ad supplicium legere L. vsakega desetega moža usmrtiti, desetati, decimirati, decimumque sortiri Sen. ph., decimum quemque sorte ductos (ali samo decimum quemque) fusti ferire T.; adv. acc. neutr. decimum desetič, desetikrat: nos reficietis d. tribunos L.; adv. abl. neutr. decimō desetič: Cassian., Cass. Kot subst. Decimus -ī, m (okrajšano D.) Decim, pravzaprav „deseti sin“ v družini, rimski predimek, npr. D. Brutus. Subst.

1. decimum (decumum) -ī, n desetkratno, deseterno: ager efficit (effert) cum decumo Ci. rodi desetkratno, ut cum decumo fructus arationis perceptus sit Ci. desetkratni pridelek.

2. decimus -ī, m
a) (sc. liber) deseta knjiga kakega spisa: in tertio decimo annalium Gell.
b) (sc. dies) deseti (dan): decimo Calendas Maias Col.

3. decima ali nav. decuma -ae, f
a) (sc. hora) deseta dnevna ura (približno ob štirih popoldne): quem nulla res ultra decumam retinuit Sen. ph.
b) (sc. pars) α) deseti del (desetina) plena, dohodkov, posvečen kakemu božanstvu: Varr., Suet., Tert., Macr., decumas Herculi ferre ex praeda, vovere Apollini decumas praedae Iust.; od tod: Oresti nuper prandia in semitis decumae nomine magno honori fuerunt Ci. pojedine, imenovane desetine (ker je bilo k takim iz desetine prirejenim žrtvovanjem povabljeno tudi ljudstvo, da se je udeležilo žrtvene gostije, si je pri njem pridobil žrtvovalec veliko spoštovanje). β) desetina kot dediščina: placet ergo decumas uxoribus dari Trachal. ap. Q. γ) desetina kot davščina, redk. v sg.: Aur., decuma hordei Ci., dum arator ne plus decumā det, expedit ei decumam esse quam maximam Ci.; pogosteje v pl.: decumae agri Leontini Ci., binae eo anno decumae frumenti Sardiniae imperatae L. desetina se je … dvakrat pobrala.

— II. pesn. pren. (kakor decimānus II.) velik, velikanski, silen: decimus ruit impetus undae O.

dévolu, e [devɔlü] adjectif, juridique pripadel

succession féminin dévolue à l'Etat faute d'héritiers državi pripadla dediščina, ker ni dedičev
jeter son dévolu sur quelqu'un, quelque chose (figuré) vreči oko na koga, na kaj; skušati dobiti koga, kaj; izbrati koga, kaj

échoir* [ešwar] verbe intransitif pripasti, commerce zapasti

échoir en héritage pripasti kot dediščina
le délai est échu rok je potekel
si le cas y échoit v primeru, da se to zgodi
payer terme échu plačati zapadlo (trimesečno) stanarino

glasben pridevnik
(o glasbi) ▸ zenei, zenés, zeneVeč desetletij imate dober vpogled v vso slovensko glasbeno sceno. ▸ Évtizedek óta jó rálátása van az egész szlovén zenei életre.Vsi bi želeli imeti svoj izdelan glasbeni slog, a le malokdo ga premore. ▸ Mindannyian szeretnénk, ha saját, kidolgozott zenei stílusunk lenne, de csak kevesek képesek erre.Povezane iztočnice: glasbena želja, glasbena šola, glasbena drama, glasbena pravljica, glasbena vzgoja, glasbeni film, glasbena umetnost

jezikovn|i (-a, -o) sprachlich, (znotrajjezikovni) innersprachlich; Sprach- (atlas der Sprachatlas, boj der Sprachenkampf, čut der Sprachsinn, kliše das Sprachklischee, kotiček die Sprachecke, laboratorij das Sprachlabor, nasveti die Sprachberatung, občutek das Sprachempfinden, das Sprachgefühl, otok die Sprachinsel, posrednik der Sprachmittler, pouk der Sprachunterricht, prostor der Sprachraum, sistem das Sprachsystem, spomenik das Sprachdenkmal, tečaj der Sprachkursus, vodnik der Sprachführer, zakon das Sprachgesetz, zemljevid die Sprachkarte, čistost die Sprachreinheit, dediščina das Sprachgut, družina die Sprachfamilie, kultura die Sprachkultur, meja die Sprachgrenze, nadarjenost die Sprachbegabung, norma die Sprachnorm, plast die Sprachschicht, posebnost die Spracheigenheit, pravilnost die Sprachrichtigkeit, pregrada die Sprachbarriere, raba der Sprachgebrauch, reforma die Sprachreform, sorodnost die Sprachverwandtschaft, umetnost die Sprachkunst, umetnije Sprachkünste množina, vzgoja die Spracherziehung, zakonitost das Sprachengesetz, zmeda die Sprachverwirrung, bogastvo der Sprachreichtum, občestvo die Sprachgemeinschaft, ozemlje das Sprachterritorium, das Sprachgebiet, pravilo die Sprachregel, svetovanje die Sprachberatung, usmerjanje die Sprachlenkung, vprašanje die Sprachenfrage); sprach- (nadarjen sprachbegabt, napačen sprachwidrig, pravilen sprachrichtig, ustvarjalen sprachschöpferisch)
jezikovno mešan ozemlje: gemischtsprachig

kulturn|i (-a, -o) kulturell; Kultur- (ataše der Kulturattaché, boj der Kulturkampf, center das Kulturzentrum, institut das Kulturinstitut, jezik die Kultursprache, pesimizem der Kulturpessimismus, program das Kulturprogramm, prostor der Kulturraum, sklad der Kulturfonds, spomenik das Kulturdenkmal, spomeniki množina Kulturwerte množina, sporazum das Kulturabkommen, ustvarjalec der Kulturschöpfer, antropologija die Kulturanthropologie, avtonomija die Kulturautonomie, dediščina das Kulturerbe, dobrina das Kulturgut, izmenjava der Kulturaustausch, kritika die Kulturkritik, nagrada der Kulturpreis, plast die Kulturschicht, politika die Kulturpolitik, priloga die Kulturbeilage, ustanova die Kultureinrichtung, zgodovina die Kulturgeschichte, znamenitost die Kulturstätte, delo die Kulturarbeit, ljudstvo das Kulturvolk, življenje das Kulturleben)

ležeč [é] (-a, -e)

1. liegend; visoko: hochgelegen; nizko: tiefgelegen
poštno ležeče postlagernd
ležeči položaj das Liegen
iz ležečega položaja aus dem Liegen
ležeča dediščina pravo ruhende Erbschaft
tehnika ležeči kotel der Langkessel
ležeči ovratnik der Schulterkragen, Umlegekragen

2. (kurziven) kursiv