Franja

bravo hraber, vrl; divji; samorašč; deroč; viharen; strm, nehoden, brez poti; godrnjav, čemeren, siten, osoren; pretepaški; kmečki, neotesan; izvrsten, sijajen

¡ bravo! bravo!
¡brava cosa! neumnost! nesmisel!
no es tan bravo el león como lo pintan ni vse tako nevarno, kot je videti; vrag ni tako črn, kot ga slikajo

bronco surov, neobdelan; krhek (kovina); divji; neprijazen, osoren; hripav

cerril gorat, hribovit; divji; surov, neobrušen, neolikan; mlad, neizkušen

cerval jelenji; divji

miedo cerval paničen strah, smrten strah

cimarrón, -ona ameriška španščina divji, neukročen

collage [kɔlaž] masculin na-, (pri)lepljenje; čiščenje (vina); familier divji, koruzni zakon, priležništvo, konkubinat

cornus² -ī, redk. cornus -ūs, f (gr. κράνος, κράνον dren; sor. je najbrž κέρασος = lat. cerasus)

1. dren, poseb. divji ali pasji dren, sviba: Col., Plin., bona bello c. V.

2. drenovina, svibovina: (hastile) si cornus (esset), nodus inesset O.; met. sulica ali kopje iz svibovine: Sen. tr., Sil., Stat., volat Itala cornus aëra per tenerum V., non poterant figi praecordia ferrea cornu O.

Opomba: Abl. sg. cornū: Varr., O., Plin., Stat., Serv., nom. pl. cornūs: Sil.

cracca -ae, f bot. (menda) divji ali ptičji grah: Plin.

déroute [derut] féminin divji, paničen beg; figuré poraz, polom; zmeda, nered

mettre l'ennemi en déroute pognati sovražnika v beg
la retraite tourne en déroute umik se spremeni v divji beg
la déroute d'un parti poraz (neke) stranke

dȉvljāčan -čna -o divji, divjaden, divjačinski: divljačan izgled

dȉvljāšan -šna -o divji, divjaški, ki je kot divjak: njezin -i drugar

dìvljī -ā -ē, redko nedol. dìvalj dìvlja dìvlje, komp. dìvljijī -ā -ē divji: divlji pogled, čovjek, čovek, narod; -a gradnja č rna gradnja; divlji brak divji zakon; Divlji zapad; -e meso; -e boginje špičke, ošpice; -a jabuka lesnika; divlji bijeg, beg paničen oeg; -a kava bot. volčji bob; -a komorika bot. kermesov hrast, komorika; -a kopriva bot. inilnica; -a krnška bot. trnata hruška; -a lipa bot. širokolistna lipa; -a loza bot. divja vinska trta; -a maslina bot. divja oljka; -a mirodija bot. navadni komarček; -a ruža bot. navadni šipek; -a šafranika bot. poletni glavinec; divlji karanfil bot, srhki nagelj; divlji kesten, kostanj bot. divji kostanj; divlji peršun bot. navadni steničjak; divlji šimšir bot. bodeča lobodika; divlji hmelj; -r vepar zool. divji prašič; -a svinja divja svinja; -a guska divja gos

échevelé, e [ešəvle] adjectif razkuštran; raztrgan (oblak); figuré razbrzdan, razposajen, divji (ples), bakhantski

efferō¹, starejše ecferō, -āre -āvī -ātum (efferus, ecferus) docela podivjati koga, napraviti koga divjega, pass.: podivjati: homines non patiuntur terram immanitate beluarum efferari Ci. ne pustijo, da podivja, promissa barba et capilli efferaverant speciem oris L., vultum eff. Suet., efferantia sese ulcera Plin.; pren.: multas gentes sic immanitate efferatas, ut apud eos nulla suspicio deorum sit Ci., hunc naturā immitem insuper dux ipse efferavit L., ea caedes Thebanos omnes ad exsecrabile odium Romanorum efferavit L. je razjaril, razhudil, solitudo efferat ingenia Cu., equi dolore efferati Cu. divji. — Od tod adj. pt. pf. efferātus 3, adv. -e, zdivjan, podivjan, divji: Val. Max., Petr., sunt multa efferata et inania Ci., mores efferatiores L., affectus efferatissimi Sen. ph.

efferus, starejše ecferus, 3 (iz efferāre) podivjan, divji, surov: Mel., Sen. tr., Val. Fl., proles Lucr., iuventus, vis animi V., facta tyranni V. grozovitosti, (Dido) effera coeptis immanibus V. besneča v … , (Chimaera) effera flammis V. besneča z …

effréné, e [efrene] adjectif nebrzdan, razposajen, divji

course féminin effrénée divja, nora vožnja

effrēnō -āre (—) -ātus razbrzdati, razuzdati: Sil. — Od tod adj. pt. pf. effrenatus 3, adv. -ē, neobrzdan: equi L.; pren.: razbrzdan, razuzdan, neukročen, neukrotljiv, divji, silen: Saturninus ita fuit effrenatus Ci., homines secundis rebus effrenati Ci., effrenata insolentiā multitudo Ci., effrenatus animus, furor, effrenata audacia, cupiditas, libido, mens, violentia, effrenatior vox Ci., homines effrenatae lubidinis S. fr., libertas effrenata et praeceps L., effrenata iracundia Q., petulantia Plin. iun., affectus effrenatissimi Sen. ph., libidines temere et ecfrenate ad potiendum incitarentur Ci., cum libertatis avida legio effrenatius in aciem hostium inrupisset Ci., (Brutus) effrenatius in Arruntem invasit Ci.

effrēnus 3 (ex in frēnum)

1. neobrzdan: equus L.

2. pren.: razbrzdan, razuzdan, neukročen, neukrotljiv, divji, silen: Sen. ph., gens effrena virûm V., amor O., iuventa Stat.

enragé, e [ɑ̃raže] adjectif besen, razkačen, divji; médecine stekel; strasten, ves mrtev (après na); masculin obsedenec, divjak

joueur masculin enragé strasten igralec
être enragé contre quelqu'un biti besen, divji na koga
manger de la vache enragée stradati, živeti v pomanjkanju

montés, -esa gozdni, divji

gato montés divja mačka