bàtić m
1. batič, leseno kladivce
2. deblo mladega drevesa, oblica
3. štula, štrcelj
4. pletilka, pletilna paličica
5. zool. repaljščica, Saxicola rubetra
Besanausleger, der, [Schiffahrt] Schifffahrt krmno deblo
bog-oak [bɔ́gouk] samostalnik
botanika, mineralogija fosilno hrastovo deblo, ohranjeno v močvirju
bole [boul] samostalnik
deblo steblo; rdeča glinica
dolphin [dɔ́lfin] samostalnik
zoologija delfin, pliskavica
navtika boja; privezno deblo
fût [fü] masculin sod; drevesno deblo; trup stebra; puškino oblesje; technique ohišje, podstavek, okvir
fût d'essence sod bencina, sod za bencin
goût masculin de fût okus po sodu
débiter en planches un fût de chêne razrezati hrastovo deblo na deske
gemmer [žɛme] verbe intransitif, botanique brsteti; zarezati smrekovo deblo, da iz njega teče smola
Großbaum, der, [Schiffahrt] Schifffahrt deblo krmnega jambora
gùljevača ž dial. hrastovo deblo, ki ga lupijo zaradi pridobivanja tanina
Hochstamm, der, visokodebelno drevo; visoko deblo
Lymphstamm, der, Anatomie mezgovno deblo
māter -tris, f (indoev. *ma-Hter- iz lahko izgovorljivega zloga *mā oz. *ma [prim. mamma = gr. μάμμη, μάμμα], skr. mātár-, gr. μήτηρ, dor. μάτηρ, sl. mati [gen. matere], hr. mȁti, stvnem. muoter = nem. Mutter, ang. mother)
1. mati: N., H., V., Lucr., Sen. ph., Iust., Suet. idr., si quidem istius regis (sc. Anci Martii) matrem habemus, ignoramus patrem Ci., frater matre eādem natus (naspr. utroque parente natus) L., facere aliquam matrem O. narediti nosečo, matrem fieri de aliquo O. spočeti, zanositi, otroka dobiti s kom, matrem esse de aliquo O. otroka imeti s kom.
a) (o živalih) mati (kobila, krava, ovca, koza idr.): Varr., prohibent a matribus haedos V., od tod dojnica: Pl., pueros lambere matrem V. doječo volkuljo, matrem agere Fl. za doječo mater biti.
b) (o rastl.) matica = matično deblo: Col., plantas (sadike) abscindere de corpore matrum V.
c) (o vodah) (iz)vir: Mel.
d) (o deželah) mati dežela, materinska dežela, matična država, domovina: Mel., haec terra, quam matrem appellamus L.
e) (pogosto o mestih) materinsko mesto (= gr. μητρόπολις, pesn. tudi μήτηρ): quem mater Aricia misit V., Populonia mater V., Brixia Veronae mater Cat.
f) včasih (kakor gr. μητρόπολις) = glavno mesto: mater Italiae Roma Fl., Nicaea, quae in Bithyniā mater est urbium Amm.
2. occ. soproga, zakonska družica, žena: V., L.
3. metaf.
a) mati kot častni naslov spoštovanih starejših žena, poseb. boginj, potem žena nasploh: mater familias Ci., castae matres (žene) ducebant sacra V., Grais servitum matribus ibo V., matres Baccho attonitae V. bakhantke, Vesta mater O., V., magna mater Ci. ali samo Mater V. = Cybele, Flora mater Lucr. = mater florum O., m. frugum O. = Ceres, m. Amorum O. = Venus, m. Matuta L., m. Terra L., O., Lucr., Suet., Aur.; prim.: iacens pronus (sc. Brutus) matri dedit oscula Terrae O.
b) (o starih ženah) mamica, mamka, starka: iubemus te salvere, mater Pl.
c) mati, roditeljica, rodnica, začetnica, stvariteljica, povzročiteljica, vzrok, vir, izvor, začetek, temelj, osnova, podlaga: Lucr., Corn., Q., Cl., apes mellis matres Varr., mater, ut ita dicam, rerum omnium natura Ci., mater eius (sc. avaritiae) est tollenda, luxuries Ci., pax Numae mater huic urbi iuris et religionis fuit Ci., utilitas, iusti prope mater H.
4. meton.
a) materin(sk)a ljubezen: simul matrem labare sensit O., mater redit Sen. tr.
b) materinstvo: Sen. tr.
òstroška ž dial. deblo s kratko okleščenimi vejami kot lestva
podbijèliti pòdbijelīm (ijek.), podbéliti pòdbēlīm (ek.) podbeliti, olubiti deblo spodaj, da se vidi belo
sappīnus (sāpīnus) -ī, f (prvi člen besede je najbrž gal. *sapos (iz *saqu̯os); prim. tudi sl. sok, lit. sakaĩ smola) bot.
1. sapín, vrsta jelke ali smreke: VARR., PLIN. (pri katerem v starejših izdajah najdemo obl. sāpium -iī, n sapij).
2. spodnje (negrčavo) deblo jelke ali smreke: PLIN.
Scheinstamm, der, Pflanzenkunde navidezno deblo
slab1 [slæb]
1. samostalnik
tanka kamnita (marmorna, lesena, kovinska) plošča; prva z debla odžagana deska, krajnik; debel reženj (kruha, mesa); blok surovega železa
ameriško betonska cesta
2. prehodni glagol
otesati deblo, da se da žagati v deske; razžagati v deske; delati plošče za obloge; obložiti z obojem, s ploščami
snag1 [snæg] samostalnik
ostanek na deblu odlomljene veje, okršek; štor, ki štrli iz zemije; (zobna) škrbina; naplavljeno deblo na dnu reke; čer, greben v reki
figurativno nepričakovana zapreka (ovira, težava)
the snag is that... težava je v tem, da...
to come up against a snag naleteti na nepričakovano oviro
to strike a snag in carrying out plans zadeti na težave pri izvedbi načrtov
snag2 [snæg] prehodni glagol
ameriško očistiti (reko, kanal) od naplavljenih debel (štorov, skal), ki ovirajo plovbo; naleteti (s čolnom) na naplavljeno deblo (hlod) v reki; odžagati (z debla) štrleče ostanke (odlomljene) veje; ovirati