Franja

Zadetki iskanja

  • glogov pridevnik
    1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ galagonya
    glogov cvet ▸ galagonyavirág
    glogova vejica ▸ galagonyavessző
    glogov grm ▸ galagonyabokor
    glogova jagoda ▸ galagonyabogyó

    2. (o lesu) ▸ galagonya [faanyag]
    glogov kolec ▸ galagonyakaró
    glogov kol ▸ galagonyakaró

    3. (v kulinariki) ▸ galagonya
    glogov čaj ▸ galagonyatea

    4. (o snovi) ▸ galagonya
    glogov izvleček ▸ galagonyakivonat
    glogov pripravek ▸ galagonyakészítmény
    Glogovi pripravki krepijo srčno mišico in izboljšujejo prekrvitev koronarnih žil, uravnavajo krvni tlak in pomagajo pri lažjih oblikah motenj srčnega utripa. ▸ A galagonyakészítmények erősítik a szívizmot, serkentik a koronaerek vérellátását, csökkentik a vérnyomást és enyhébb szívritmuszavar esetén is hatásosak.
  • gòl (gôla -o)

    A) adj.

    1. (ki je brez dlake, las, perja) nudo, spoglio; brullo:
    golo drevje alberi nudi, spogli
    gola zemlja terreno brullo

    2. (ki je brez obleke) nudo:
    gol do pasu a torso nudo

    3. (ki je brez opreme) nudo, spoglio:
    gole stene pareti nude
    gola soba stanza spoglia

    4. pren. (ki je brez česa drugega) nudo, semplice:
    naštevati gola dejstva riferire i fatti nudi e crudi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. obrati koga do golih kosti tagliare a qcn. i panni addosso
    braniti se z golimi rokami difendersi con le mani nude
    videti z golim očesom vedere a occhio nudo
    biti gol ko ptič essere nudo come un verme, come mamma l'ha fatto
    rešiti si golo življenje salvare soltanto la pelle
    elektr. gola elektroda elettrodo nudo
    gola zavist pura invidia
    bot. goli cvet fiore nudo
    zool. goli polž lumacone ignudo
    elektr. goli vodnik conduttore nudo

    B) gôli (-a -o) m, f, n
    našeškati (otroka) po goli sculacciare il bambino
    ostriči do golega rapare, tagliare i capelli a zero
    sleči do golega denudare
    sečnja (gozda)
    do golega, na golo abbattuta, tagliata a nudo
  • hibríden (-dna -o) adj. biol. ibrido (tudi ekst.):
    hibridna rastlina pianta ibrida
    hibridni cvet fiore ibrido
  • hijacinta samostalnik
    (okrasna rastlina) ▸ jácint
    čebulica hijacinte ▸ jácinthagyma
    cvet hijacinte ▸ jácintvirág
    dišeča hijacinta ▸ illatos jácint
    cvetoča hijacinta ▸ virágzó jácint
    modra hijacinta ▸ kék jácint
    Povezane iztočnice: angleška hijacinta
  • hortenzija samostalnik
    botanika (grm) ▸ hortenzia
    socvetje hortenzije ▸ hortenziavirágzat
    cvet hortenzije ▸ hortenziavirág
    grm hortenzije ▸ hortenziabokor
    grmiček hortenzije ▸ hortenziabokor
    vrsta hortenzije ▸ hortenziafajta
    hortenzija s cvetom ▸ virágzó hortenzia
    obrezovanje hortenzije ▸ hortenzia metszése
    sajenje hortenzije ▸ hortenzia ültetése
    zbirka hortenzij ▸ hortenziagyűjtemény
    Mlad grmiček hortenzije lahko posadimo tudi v korito in to postavimo v lično pobarvano košarico. ▸ A fiatal hortenziabokrot cserépbe is ültethetjük, ezt pedig szépen kifestett kosárkába helyezhetjük.
    Povezane iztočnice: vzpenjava hortenzija, drevesasta hortenzija, hrastolistna hortenzija, latasta hortenzija, metličasta hortenzija, modra hortenzija, plezalna hortenzija, plezava hortenzija, rožnata hortenzija, velelistna hortenzija, vrtna hortenzija
  • íti (grém)

    A) imperf., perf.

    1. andare:
    gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
    iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
    iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico

    2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
    iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
    iz rane gre kri dalla ferita viene sangue

    3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
    ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro

    4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
    stopnice gredo v klet le scale portano in cantina

    5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
    šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo

    6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
    z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente

    7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
    matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile

    8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
    določen delež gre podjetju una parte va all'azienda

    9. pog. (miniti, minevati) passare:
    leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo

    10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
    na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina

    11. impers. andarne:
    gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
    gre mu za čast ne va del suo onore

    12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza

    13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
    tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata

    14. impers. (moči, zmoči) farcela:
    poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece

    15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
    vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
    šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
    pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
    pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
    pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
    pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
    pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
    pog. plašč mu gre (sega)
    do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
    pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
    pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
    iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
    iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
    iti (komu) s poti non intralciare qcn.
    iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
    pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
    pog. pren. iti k hudiču andare in malora
    iti na bolje (zdravje) migliorare
    iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
    iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
    iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
    pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
    iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
    iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
    pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
    žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
    pren. iti na nož venire ai ferri corti
    pren. iti (komu) na otročje rimbambire
    pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
    evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
    evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
    pren. iti na ulice scendere in piazza
    pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
    pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
    pren. iti pod nož farsi operare
    pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
    iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
    iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
    pren. ne iti v glavo non andare in testa
    iti v denar vendersi bene
    pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
    evf. iti v leta invecchiare
    škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
    iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
    pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
    pren. iti vase rientrare in se
    iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
    iti v zrak saltare in aria
    iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
    evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
    iti za pogrebom andare al funerale
    pren. iti dol (sonce) tramontare
    pog. iti gor (podražiti se) rincarare
    žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
    pren. iti narazen separarsi, divorziare
    pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
    iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
    pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
    pog. iti skupaj (blago) restringersi
    ekon. iti v breme essere, andare a carico
    voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
    pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
    iti se solit andare a farsi friggere
    igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
    impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
    impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
    impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
    PREGOVORI:
    v tretje gre rado non c'è due senza tre
    prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera

    B) íti se (grém se) imperf. refl.

    1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
    iti se kartat giocare a carte
    iti se slepe miši giocare a mosca cieca
    iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
    iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco

    2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
    iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
    kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
    pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa
  • jálov (-a -o) adj.

    1. sterile, infecondo:
    jalova ženska donna sterile
    jalova zemlja terra infeconda
    jalovo seme seme non germinativo

    2. pren. sterile, improduttivo, vacuo, vano:
    jalova polemika polemica sterile, improduttiva
    jalova tolažba magra consolazione
    jalov izgovor scusa banale
    jalov trud fatica vana
    jalove obljube vacue promesse
    jalovi načrti castelli in aria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. jalova energija energia
    strojn. jalova jermenica puleggia
    čeb. jalova matica ape regina sterile
    bot. jalov cvet fiore sterile
    bot. jalov list foglia
    elektr. jalova prevodnost suscettanza
    elektr. jalova upornost reattanza
  • jezičast (-a, -o) Zungen- ( rastlinstvo, botanikacvet die Zungenblüte)
  • jezíčast (-a -o) adj. linguiforme; bot. ligulato:
    jezičasti cvet fiore ligulato
  • jukin pridevnik
    1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ jukka
    jukin cvet ▸ jukkavirág

    2. (o hrani) ▸ jukka
    jukine slaščicekontrastivno zanimivo jukkadesszertek
  • kamiličn|i (-a, -o) Kamillen- (cvet die Kamillenblüte, čaj der Kamillentee, ekstrakt der Kamillenextrakt, kopel das Kamillenbad, olje das Kamillenöl)
  • krvomočnica samostalnik
    (rastlina) ▸ gólyaorr
    cvetoča krvomočnica ▸ virágzó gólyaorr
    cvet krvomočnice ▸ gólyaorr virága
    sorta krvomočnic ▸ gólyaorrfajta
    olje krvomočnice ▸ gólyaorrolaj
    čaj krvomočnice ▸ gólyaorrtea
    posaditi krvomočnico ▸ gólyaorrt ültet
    Sadike krvomočnic sadimo zgodaj jeseni ali spomladi. ▸ A gólyaorrpalántákat kora ősszel vagy tavasszal ültetjük el.
    Povezane iztočnice: korenikasta krvomočnica, balkanska krvomočnica, gozdna krvomočnica, srebrna krvomočnica
  • lepôta (-e) f

    1. bellezza; avvenenza; grazia; bello; vaghezza; vezzosità:
    ženska lepota bellezza femminile
    klasična lepota bellezza classica

    2. (lepa stvar) bellezza, attrattiva:
    občudovati naravne lepote ammirare le bellezze naturali
    biti cvet lepote essere bellissimi (-a)
    sijati v vsej svoji lepoti risplendere in tutta la propria bellezza
    šalj. deveta lepota fossetta (del mento)
  • lésen1 (of) wood

    lésna celičnina wood pulp, lignocellulose
    lésni cement wood cement
    lésni črv woodworm, deathwatch beetle
    lésna gniloba dry rot
    lésni cvet wood spirit, methanol, methyl alcohol
    lésna industrija timber industry, ZDA lumbering industry
    lésni ocet wood vinegar, pyroligneous acid
    lésno oglje charcoal
    lésna moka wood powder, wood flour, wood dust
    lésni odpadki wood waste, wood chips
    lésni plin wood gas
    motor na lésni plin wood-gas engine
    lésno vlakno wood fibre, ZDA wood fiber
    lésna volna woodwool, wood shavings pl, wood fibre; ZDA excelsior (za embalažo)
    lésna trgovina timber (ZDA lumber) trade
    lésni trgovec dealer in wood, timber (ZDA lumber) merchant, lumberman, pl -men
  • lesn|i [é] (-a, -o) Holz- (beton der Holzbeton, cement der Holzzement, cvet der Holzgeist, črv der Holzwurm, drobir Holzsplitter množina, izdelek die Holzware, katran der Holzteer, kit der Holzkitt, odpadek der Holzabfall, pepel die Holzasche, poganjek der Holztrieb, prirastek gozdarstvo der Holzzuwachs, škodljivec der Holzschädling, špirit der Holzspiritus, vijak die Holzschraube, vzorec die Holzmaserung, industrija die Holzindustrie, kaša der Holzstoff, die Holzmasse, moka das Holzmehl, zveza die Holzverbindung, gospodarstvo die Holzwirtschaft, skladišče der Holzlagerplatz)
  • lijast (-a, -o) trichterförmig
    lijasti cvet die Trichterblüte
  • lipov (-a, -o) linden; Linden- (cvet die Lindenblüte, čaj der Lindenblütentee, list das Lindenblatt, med der Lindenblütenhonig, Lindenhonig)
  • lipov pridevnik
    1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ hárs, hársfa
    lipov drevored ▸ hársfasor
    lipove vejice ▸ hársfaágak
    lipovi listi ▸ hársfalevelek, hárslevelek
    lipov les ▸ hársfa, hárs
    lipovo cvetje ▸ hársfavirágzat
    lipov cvet ▸ hársvirág
    lipov gaj ▸ hársfaberek, hársfaliget
    lipovo lubje ▸ hársfakéreg
    lipovo drevo ▸ hársfa

    2. (izdelan iz lesa lipe) ▸ hársfa, hárs
    lipova deska ▸ hársfa deszka

    3. (v kulinariki) ▸ hárs, hársfa
    lipov med ▸ hársméz
    lipov čaj ▸ hárstea, hársfatea

    4. (o snovi) ▸ hársfa, hárs
    lipovo oglje ▸ hársfaszén
  • lípov

    lipov cvet flor f del tilo; tila f
    lipov čaj (te m de) tila f
  • lótos botanika lotus moški spol

    lotosov cvet fleur ženski spol de lotus