glogov pridevnik1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸
galagonyaglogov cvet ▸ galagonyavirág
glogova vejica ▸ galagonyavessző
glogov grm ▸ galagonyabokor
glogova jagoda ▸ galagonyabogyó
2. (o lesu) ▸
galagonya [faanyag]glogov kolec ▸ galagonyakaró
glogov kol ▸ galagonyakaró
3. (v kulinariki) ▸
galagonyaglogov čaj ▸ galagonyatea
4. (o snovi) ▸
galagonyaglogov izvleček ▸ galagonyakivonat
glogov pripravek ▸ galagonyakészítmény
Glogovi pripravki krepijo srčno mišico in izboljšujejo prekrvitev koronarnih žil, uravnavajo krvni tlak in pomagajo pri lažjih oblikah motenj srčnega utripa. ▸ A galagonyakészítmények erősítik a szívizmot, serkentik a koronaerek vérellátását, csökkentik a vérnyomást és enyhébb szívritmuszavar esetén is hatásosak.
gòl (gôla -o)
A) adj.
1. (ki je brez dlake, las, perja) nudo, spoglio; brullo:
golo drevje alberi nudi, spogli
gola zemlja terreno brullo
2. (ki je brez obleke) nudo:
gol do pasu a torso nudo
3. (ki je brez opreme) nudo, spoglio:
gole stene pareti nude
gola soba stanza spoglia
4. pren. (ki je brez česa drugega) nudo, semplice:
naštevati gola dejstva riferire i fatti nudi e crudi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obrati koga do golih kosti tagliare a qcn. i panni addosso
braniti se z golimi rokami difendersi con le mani nude
videti z golim očesom vedere a occhio nudo
biti gol ko ptič essere nudo come un verme, come mamma l'ha fatto
rešiti si golo življenje salvare soltanto la pelle
elektr. gola elektroda elettrodo nudo
gola zavist pura invidia
bot. goli cvet fiore nudo
zool. goli polž lumacone ignudo
elektr. goli vodnik conduttore nudo
B) gôli (-a -o) m, f, n
našeškati (otroka) po goli sculacciare il bambino
ostriči do golega rapare, tagliare i capelli a zero
sleči do golega denudare
sečnja (gozda)
do golega, na golo abbattuta, tagliata a nudo
hibríden (-dna -o) adj. biol. ibrido (tudi ekst.):
hibridna rastlina pianta ibrida
hibridni cvet fiore ibrido
hijacinta samostalnik (okrasna rastlina) ▸
jácintčebulica hijacinte ▸ jácinthagyma
cvet hijacinte ▸ jácintvirág
dišeča hijacinta ▸ illatos jácint
cvetoča hijacinta ▸ virágzó jácint
modra hijacinta ▸ kék jácint
Povezane iztočnice: angleška hijacinta hortenzija samostalnik botanika (grm) ▸
hortenziasocvetje hortenzije ▸ hortenziavirágzat
cvet hortenzije ▸ hortenziavirág
grm hortenzije ▸ hortenziabokor
grmiček hortenzije ▸ hortenziabokor
vrsta hortenzije ▸ hortenziafajta
hortenzija s cvetom ▸ virágzó hortenzia
obrezovanje hortenzije ▸ hortenzia metszése
sajenje hortenzije ▸ hortenzia ültetése
zbirka hortenzij ▸ hortenziagyűjtemény
Mlad grmiček hortenzije lahko posadimo tudi v korito in to postavimo v lično pobarvano košarico. ▸ A fiatal hortenziabokrot cserépbe is ültethetjük, ezt pedig szépen kifestett kosárkába helyezhetjük.
Povezane iztočnice: vzpenjava hortenzija, drevesasta hortenzija, hrastolistna hortenzija, latasta hortenzija, metličasta hortenzija, modra hortenzija, plezalna hortenzija, plezava hortenzija, rožnata hortenzija, velelistna hortenzija, vrtna hortenzija íti (grém)
A) imperf., perf.
1. andare:
gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico
2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
iz rane gre kri dalla ferita viene sangue
3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro
4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
stopnice gredo v klet le scale portano in cantina
5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo
6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente
7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile
8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
določen delež gre podjetju una parte va all'azienda
9. pog. (miniti, minevati) passare:
leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo
10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina
11. impers. andarne:
gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
gre mu za čast ne va del suo onore
12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza
13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata
14. impers. (moči, zmoči) farcela:
poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece
15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
pog. plašč mu gre (sega)
do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
iti (komu) s poti non intralciare qcn.
iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
pog. pren. iti k hudiču andare in malora
iti na bolje (zdravje) migliorare
iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
pren. iti na nož venire ai ferri corti
pren. iti (komu) na otročje rimbambire
pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
pren. iti na ulice scendere in piazza
pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
pren. iti pod nož farsi operare
pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
pren. ne iti v glavo non andare in testa
iti v denar vendersi bene
pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
evf. iti v leta invecchiare
škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
pren. iti vase rientrare in se
iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
iti v zrak saltare in aria
iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
iti za pogrebom andare al funerale
pren. iti dol (sonce) tramontare
pog. iti gor (podražiti se) rincarare
žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
pren. iti narazen separarsi, divorziare
pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
pog. iti skupaj (blago) restringersi
ekon. iti v breme essere, andare a carico
voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
iti se solit andare a farsi friggere
igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
PREGOVORI:
v tretje gre rado non c'è due senza tre
prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera
B) íti se (grém se) imperf. refl.
1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
iti se kartat giocare a carte
iti se slepe miši giocare a mosca cieca
iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco
2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa
jálov (-a -o) adj.
1. sterile, infecondo:
jalova ženska donna sterile
jalova zemlja terra infeconda
jalovo seme seme non germinativo
2. pren. sterile, improduttivo, vacuo, vano:
jalova polemika polemica sterile, improduttiva
jalova tolažba magra consolazione
jalov izgovor scusa banale
jalov trud fatica vana
jalove obljube vacue promesse
jalovi načrti castelli in aria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. jalova energija energia
strojn. jalova jermenica puleggia
čeb. jalova matica ape regina sterile
bot. jalov cvet fiore sterile
bot. jalov list foglia
elektr. jalova prevodnost suscettanza
elektr. jalova upornost reattanza
jezičast (-a, -o) Zungen- ( rastlinstvo, botanikacvet die Zungenblüte)
jezíčast (-a -o) adj. linguiforme; bot. ligulato:
jezičasti cvet fiore ligulato
jukin pridevnik1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸
jukkajukin cvet ▸ jukkavirág
2. (o hrani) ▸
jukkajukine slaščice ▸ kontrastivno zanimivo jukkadesszertek
kamiličn|i (-a, -o) Kamillen- (cvet die Kamillenblüte, čaj der Kamillentee, ekstrakt der Kamillenextrakt, kopel das Kamillenbad, olje das Kamillenöl)
krvomočnica samostalnik (rastlina) ▸
gólyaorrcvetoča krvomočnica ▸ virágzó gólyaorr
cvet krvomočnice ▸ gólyaorr virága
sorta krvomočnic ▸ gólyaorrfajta
olje krvomočnice ▸ gólyaorrolaj
čaj krvomočnice ▸ gólyaorrtea
posaditi krvomočnico ▸ gólyaorrt ültet
Sadike krvomočnic sadimo zgodaj jeseni ali spomladi. ▸ A gólyaorrpalántákat kora ősszel vagy tavasszal ültetjük el.
Povezane iztočnice: korenikasta krvomočnica, balkanska krvomočnica, gozdna krvomočnica, srebrna krvomočnica lepôta (-e) f
1. bellezza; avvenenza; grazia; bello; vaghezza; vezzosità:
ženska lepota bellezza femminile
klasična lepota bellezza classica
2. (lepa stvar) bellezza, attrattiva:
občudovati naravne lepote ammirare le bellezze naturali
biti cvet lepote essere bellissimi (-a)
sijati v vsej svoji lepoti risplendere in tutta la propria bellezza
šalj. deveta lepota fossetta (del mento)
lésen1 (of) wood
lésna celičnina wood pulp, lignocellulose
lésni cement wood cement
lésni črv woodworm, deathwatch beetle
lésna gniloba dry rot
lésni cvet wood spirit, methanol, methyl alcohol
lésna industrija timber industry, ZDA lumbering industry
lésni ocet wood vinegar, pyroligneous acid
lésno oglje charcoal
lésna moka wood powder, wood flour, wood dust
lésni odpadki wood waste, wood chips
lésni plin wood gas
motor na lésni plin wood-gas engine
lésno vlakno wood fibre, ZDA wood fiber
lésna volna woodwool, wood shavings pl, wood fibre; ZDA excelsior (za embalažo)
lésna trgovina timber (ZDA lumber) trade
lésni trgovec dealer in wood, timber (ZDA lumber) merchant, lumberman, pl -men
lesn|i [é] (-a, -o) Holz- (beton der Holzbeton, cement der Holzzement, cvet der Holzgeist, črv der Holzwurm, drobir Holzsplitter množina, izdelek die Holzware, katran der Holzteer, kit der Holzkitt, odpadek der Holzabfall, pepel die Holzasche, poganjek der Holztrieb, prirastek gozdarstvo der Holzzuwachs, škodljivec der Holzschädling, špirit der Holzspiritus, vijak die Holzschraube, vzorec die Holzmaserung, industrija die Holzindustrie, kaša der Holzstoff, die Holzmasse, moka das Holzmehl, zveza die Holzverbindung, gospodarstvo die Holzwirtschaft, skladišče der Holzlagerplatz)
lijast (-a, -o) trichterförmig
lijasti cvet die Trichterblüte
lipov (-a, -o) linden; Linden- (cvet die Lindenblüte, čaj der Lindenblütentee, list das Lindenblatt, med der Lindenblütenhonig, Lindenhonig)
lipov pridevnik1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸
hárs, hársfalipov drevored ▸ hársfasor
lipove vejice ▸ hársfaágak
lipovi listi ▸ hársfalevelek, hárslevelek
lipov les ▸ hársfa, hárs
lipovo cvetje ▸ hársfavirágzat
lipov cvet ▸ hársvirág
lipov gaj ▸ hársfaberek, hársfaliget
lipovo lubje ▸ hársfakéreg
lipovo drevo ▸ hársfa
2. (izdelan iz lesa lipe) ▸
hársfa, hárslipova deska ▸ hársfa deszka
3. (v kulinariki) ▸
hárs, hársfalipov med ▸ hársméz
lipov čaj ▸ hárstea, hársfatea
4. (o snovi) ▸
hársfa, hárslipovo oglje ▸ hársfaszén
lípov
lipov cvet flor f del tilo; tila f
lipov čaj (te m de) tila f
lótos botanika lotus moški spol
lotosov cvet fleur ženski spol de lotus