Franja

prebiválstvo population; inhabitants pl

stalno prebiválstvo resident population
civilno prebiválstvo civil(ian) population
padec prebiválstva fall in population
prirastek prebiválstva increase (ali rise) in population
kmečko (mestno) prebiválstvo rural (urban) population
presežek prebiválstva surplus population
štetje prebiválstva census
gostota prebiválstva population density
gosto prebiválstvo populousness, populosity

prebiválstvo habitants moški spol množine , population ženski spol

aktivno, neaktivno prebivalstvo population active, à charge
civilno prebivalstvo population civile
kmečko prebivalstvo population agricole
naraščanje prebivalstva augmentation ženski spol (ali accroissement moški spol) de la population
mestno, podeželsko prebivalstvo population des villes (ali urbaine), de la campagne (ali rurale)
preštevilno prebivalstvo surpopulation ženski spol
prvotno prebivalstvo population autochtone

registrar [redžistrá:] samostalnik
matičar; vpisovalec, vpisnikar (v matičnem uradu); registrator, arhivar; protokolist

registrar in bankruptcy pravno, britanska angleščina konkurzni sodnik
registrar's office matični urad
registrar of voters politika vodja volilnega imenika
marriage before the registrar civilna poroka (na matičnem uradu)
to get married before the registrar (civilno) se poročiti na matičnem uradu

registry [rédžistri] samostalnik
registracija, vpis; register, seznam, protokol; registratura; matični urad, prijavni urad; posredovalnica za službe; (redko) priporočitev (pisma na pošti)

registry books matične knjige
married at the registry (office) civilno poročen (na matičnem uradu)
servants' registry posredovalnica za službe za posle

res, rei, f (iz indoev. kor. *rēi̯- posest, posestvo, bogastvo; prim. skr. rā́ḥ posestvo, bogastvo, rāti, rāsatē daje, podeljuje, rātíḥ podelitev)

I.

1. posestvo, imovina, imetek, imetje, premoženje, blago: res familiaris C., Ci., N. zasebno premoženje, res et possessiones Icti. premično in nepremično blago = premičnine in nepremičnine, aestimationes possessionum et rerum C., pro re nostrā Ter. našemu premoženju primerno, res fidesque S. imetje in kredit (zaup), res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., res tuas tibi habeto = vzemi svoje imetje nazaj (formula pri ločitvi), et genus et virtus nisi cum re (plemstvo brez denarja) vilior alga est H., rem quaerere Pl. ali rem facere Ter. pridobivati si imetje (premoženje), rem conficere Ci. zapraviti premoženje (imetje), erat ei pecuaria res ampla et rustica sane bene culta et fructuosa Ci. veliko živine in lepo obdelano posestvo, servorum exercitūs illum in urbe conscripturum fuisse, per quos totam rem publicam resque privatas omnium possideret? Ci.; od tod rēs pūblica, pa tudi (zlasti pri zgodovinarjih) samo rēs državno imetje, državno premoženje: cum tu reliquias rei publicae dissipavisses Ci., si res essent refectae N.
b) državna blaginja, državna korist, državni prid, uspeh (korist) države: e (ex) re publicā est N., Ci., L. državi je v prid, državna blaginja zahteva, e re publica facere Ci. ali ducere L. državi v prid.
c) država, občina: rem publicam administrare N., gerere Ci., res Romana H., L., Persicae res Cu., res Albana L., tria genera rerum publicarum Ci., res eorum civibus … agris aucta S.; v pl.: res Priami evertere V., incruenta urbs et res sine discordia translatae T.
d) državna oblast, državna uprava: res publica erat penes eum N., rem publicam alicui tradere N., rem publicam attingere, capessere Ci., N. = accedere ad rem publicam N. posvetiti se državništvu (politiki), versari in rebus publicis N. ukvarjati se s politiko, sentire eadem de re publica Ci. biti istega političnega mišljenja (prepričanja), rerum potiri N., Cu. zavladati, polastiti se najvišje oblasti.

2. meton. prid, korist, hasek, hasen, sreča: res magis quaeritur, quam clientium fides Pl., in rem suam convertere Ci. v svoj prid (svojo korist) obrniti (obračati), okoristiti (okoriščati) se, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj prid, aliquem suis rebus abalienare N., id frustra an ob rem faciam S. s pridom, in rem conducit (est) koristno je z inf. (S., L.) ali z ACI ali ut in cj.: Pl., Ter. idr., ex tua re est ut moriar Pl. tebi koristi, ex re mea Ci. meni v korist, haec tuā re feceris Pl. sebi v prid, subdole ab re consulit Pl. svetuje na (v) škodo; ab re visum est Ci. zdelo se je nekoristno, neprimerno; occ. vzrok, razlog, povod, le v zvezah: eā (eādem) re, hāc rē, quārē; ob eam (hanc) rem, quam ob rem zato, zaradi tega: Pl., Ci., Lucr. idr., nulla aliā rē (zaradi ničesar drugega = le (samo) zaradi) quam bonitate hereditates exsequi N.

3. (poseb.)
a) opravek, opravilo, podjetje, zadeva: rem cum aliquo transigere Ci., nullius rei praes factus est N. ni bil porok pri nobenem podjetju, neque postea res ulla gesta est publice N. državni posel, ei rei praefecit Datamem N. to podjetje je zaupal, cum tantis rebus praefuisset N. ko je bil vodil tolika podjetja, felix rerum exitus Cu., de communi re dicere C.; od tod: tecum mihi res est Ci. s teboj imam opravek, s teboj imam (mi je) opraviti, sibi cum Thebanis rem esse N. imajo opraviti (imajo opravek, imajo pravka) s Tebanci (= bojevati se morajo s Tebanci).
b) pravna stvar, pravna zadeva, pravda(nje), tožba, sodni proces (splošneje kot causa): utrum rem an litem dici oporteret Ci., rem indicare Ci., de rebus ab isto cognitis iudicatisque et de iudiciis datis Ci., in ius de sua re numquam iit N. o svoji stvari, quarum rerum, litium, causarum condixit pater patratus Formula vetus ap. L.
c) ukvarjanje, pečanje s čim: res frumentaria Ci. sprva žitna zaloga, zaloga živeža, živež, potem zalaganje (preskrbovanje, oskrba) z živežem, res militaris C. ali bellica Ci. bojevanje, vojskovanje, res navalis L. pomorstvo, mornarstvo, res rustica Col. ali res rusticae Ci. poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje, res urbana Ci. civilno poslovanje, mirovni opravek, opravek v miru, res divina Kom., N., V. in pl. res divinae Ci. žrtvovanje; v pl. tudi verske zadeve, verstvo: C. —

II. splošno

1. reč, stvar, zadeva, predmet: res, quae numquam fuerunt, ut Scylla Ci., divinae humanaequae Ci., ignorantia bonarum rerum N. dobrih stvari = oblizkov, poslastic, natura rerum Ci. = narava, priroda, svet, caput rerum (glavno mesto sveta) urbs Romana O., rerum repertor V. stvarnik sveta; poseb. pogosto gen. rerum: abdita, ficta rerum H. = abditae, fictae res skrivnosti, izmišljotine; rerum (pleonast.): timeo, quid rerum gesserim Pl., quid rerum geritis Pl., Cat.; tako se z rerum okrepi superl.: maxima rerum Roma V. največje (na svetu, gr. τῶν ὄντων), rerum pulcherrima, Roma V. najlepši, pulcherrima rerum eloquentia Q., vēnit vilissima rerum hic, aqua H., pulcherrime rerum, maxime rerum H. ljubi moj, moje vse; pesn.: fessi rerum V. od trpljenja utrujeni.

2. reč, stvar, zadeva, predmet = determinativni zaimek nekaj, kaj, to, da se obnovi oz. prikliče v spomin
a) kaka predhodna beseda: vinum ad se importari non sinunt, quod eā re (= vino) … homines effeminari arbitrantur T., multae artes … quibus rebus exculta est hominum vita Ci.
b) kak predhoden pojem: claudus fuit altero pede: quae res (= id, quod to, kar = in to = in ta hiba) aliquid afferebat deformitatis N., quae res ei maturavit mortem N. ta stvar pa = to pa, Dion rem eo perduxit M. jo je prignal do tega, res una solaque H. eno edino (sredstvo); tako lat. redno opisuje neutr. subst. adj. in pron. v tistih (odvisnih) sklonih, v katerih bi se ne ločila od moškega spola, npr. nihil, nullius rei, nulli rei, nullā re; id, eius rei, ei rei, ea re (aliquis, hoc idem itd.); še zlasti v pl. multa, multarum rerum, multis ali bis rebus (dat. in abl.); včasih tudi v acc.: multas res novas (= multa nova) in edictum addidit N. veliko novega. Zato subst. res v takih zvezah nav. ne slovenimo, ampak ga večinoma nadomeščamo z neutr. ob njem stoječega prilastka, npr.: ea res to, de eā re o tem, nulla res nič, utraque res oboje, multae res mnogo, veliko, his (quibus) rebus s tem, od tod, zato, tako, in omnibus rebus v vsem itd., suis rebus consulere N. za svoje (za sebe samega, zase) skrbeti; prim. res cibi = cibus Ph., res Veneris ali res Venereae Ci. = Venus užitek ljubezni, ljubezen.

3. (kolekt.) stvar, stanje, položaj, okoliščine, razmere: auctoritas … adhibeatur ad monendum non modo aperte, sed etiam acriter, si res postulabit Ci., res autem haec est Ci. stvar je pa ta(ka), e re natā Ter. = pro re natā Ci. ali samo pro re L. po okoliščinah, kakor nanesejo okoliščine, glede na okoliščine, in omnibus rebus (v vseh položajih) singulari fuit industriā N., tanta rerum commutatio N. sprememba (obrat) razmer, id ex rebus et temporibus indicari potest N. po časovnih razmerah, glede na časovne razmere, res bene (male) se habet Ci. razmere dobro (slabo) kažejo, dobro je (kaže), slabo je (kaže), res ita se habet Ci. stvar je taka, tako je to; poseb. res adversae neugodne razmere = nesreča, res secundae ugodne razmere = sreča; pesn.: res dubiae V. nevaren položaj, res laetae V., rerum fiducia V. prepričanost, zaupanje v srečo, cardo rerum V. „obratišče“, prelomnica, mejnik usode, res egenae V. nesreča, beda, sunt lacrimae rerum V. za nesrečo, imperitus rerum Ci. razmer, res in suspicionem venit Ci. dvomi se, res in opinione est Ci. misli se, novis rebus (novotarije, državni prevrat) studere Ci., Atheniensium rebus studere N. biti atenskega mišljenja, biti na atenski strani, simpatizirati (držati) z Atenci, rebus Gallicis favere C. biti naklonjen Galcem, podpirati Galce. —

III. (s posebnim poudarkom dejanstvenosti)

1. delo, dejanje, čin: magnas res mari gessit N., conclamant se ituros: clamoremque res est secuta L., res dicta secuta est O. rečeno storjeno, aut consilio aut re iuro Ter., tantarum rerum gloria V., rebus spectata iuventus V. v dejanju (dejanjih, dejansko) preizkušena; poseb. pogosto: res gerere, rem gerere (bene, male) Ci. idr. kako nakano (namero, načrt) izvesti (dognati); occ. (o poveljniku): re bene, male gesta N., C. po srečni, po nesrečni bitki (vojni), arma ante rem nitentia L. pred bojem; zelo pogosto: res gestae dejanja, auctor rerum L. izvrševalec (prim. gerō).

2. dogodek, prigoda, zgoda, dogodivščina, pripetljaj, pripetek, prikazen, pojav, fenomen: res magna L. pomemben dogodek, res nova N., V. idr. pojav, prosperae inopinataeque res N., res dura et regni novitas me talia cogunt V.; occ. res veteres Ci. stari vek, zgodovina, povest(nica): res Italicae N.; v pl.: res populi Romani perscribere L., rerum scriptor L. zgodovinar, zgodovinopisec, povestničar, povestničnik.

3. dejanska stvar, dejstvo: satis est unam rem exempli gratiā proferre N., sine nominibus res notavit N., rerum exempla N. značilna dejstva; occ.: vana missa est vox auguris: exitus illam resque (uspeh) probat O., servus, ut res ipsa declaravit, frugi atque integer Ci.; abstr. dejanstvenost, dejanskost, dejanstvo, resničnost, stvarnost, bitnost, bistvo, bit, vsebina, resnica (poseb. pogosto v naspr. z verbum, vocabulum, nomen idr.): rem opinor spectari, non verbā Ci., causam apud Philippum regem verbo (le po imenu), re ipsā quidem (v resnici pa) apud Polyperchontem iussus est dicere N., populi nomine, re autem verā sceleratissimo latrocinio Ci., res atque veritas ipsa Ci. prava pravcata resnica, rem ipsam putasti Ter. pravo si pogodil, re verā Ci., H., N. = re ipsā Ter., N., Ci. (za)res, resnično, v resnici, res est Pl. res je (to) tako, ut res erat S. kakor je bilo v resnici, hoc (id), quod res est Kom. kakor je v resnici; tudi samo: quod res est Ci. ep., positum esse in re Ci. res biti, quid in re sit Ci. kaj je res; gl. tudi reāpse.

Opomba: Gen. in dat. sg. rēī: Lucr., gen. sg. rei enozložen na koncu verza: Lucr.

revêtir* [rəvɛtir] verbe transitif znova obleči (osebo); obleči (svečano obleko); figuré odeti; obiti, opažiti; prevleči; obložiti; utrditi (cesto)

se revêtir obleči se (de quelque chose v kaj)
revêtir l'apparence da(ja)ti si, privzeti videz
revêtir quelqu'un de pouvoirs pooblastiti koga; dati komu pooblastilo
revêtir l'uniforme, la tenue bourgeoise, ses habits du dimanche nositi uniformo, civilno obleko, nedeljsko obleko
se revêtir d'un uniforme obleči uniformo
revêtir un mur de carreaux de faïence obložiti steno, zid s ploščicami iz fajanse
revêtir un passeport d'un visa opremiti potni list z vizumom

rito m

1. obred

2. relig. obred; ritual; bogoslužje, liturgija:
il rito del battesimo krstni obred
rito ambrosiano ambrozijansko bogoslužje
celebrare il rito nuziale poročiti, obhajati poročni obred

3. običaj, navada; ceremonija:
il rito dei doni natalizi običaj božičnega obdarovanja:
di rito običajen
è di rito che po navadi, navada je, da
piatto di rito (obvezna) praznična jed
sposarsi con rito civile poročiti se civilno

4. pravo procedura, postopek:
rito civile, penale civilni, kazenski postopek
eccezione di rito proceduralni ugovor

rok [ó] moški spol (-a …)

1. die Frist, der Termin (čakalni Wartefrist, dodatni Nachfrist, garancijski Garantiefrist, Gewährsfrist, Gewährleistungsfrist, izpitni Prüfungstermin, izposojni Leihfrist, nepodaljšljivi Notfrist, odplačilni Tilgungstermin, odpovedni Kündigungsfrist)
določitev roka die Fristsetzung
določiti rok za (etwas) befristen, terminieren
podaljšanje roka die Fristverlängerung, die Fristenstreckung
pretek roka der Fristablauf
po preteku roka nach Ablauf der/einer Frist
prekoračitev roka die Fristüberschreitung, die Terminverzögerung, Terminüberschreitung
računanje roka die Zeitberechnung
skrajšanje roka die Fristverkürzung
sprememba roka die Terminänderung
tek roka der Fristenlauf
težave pri upoštevanju roka Terminschwierigkeiten množina
upoštevati rok/držati se roka die Frist einhalten
zamuda roka die Fristversäumnis
na rok vezano delo die Terminarbeit
kar se tiče roka terminlich
v roku fristgemäß, fristgerecht, termingemäß, termingerecht
v roku 10/20 dni/5 tednov/enega leta binnen 10/20 Tagen, 5 Wochen/Jahresfrist
v roku … während einer Frist (von), innerhalb von …
z rokom befristet

2. pri robi: die Frist, die Dauer (dobavni Lieferfrist, ležalni/trajanja Lagerfrist, Lagerdauer)
dobavni rok die Lieferzeit, der Liefertermin
maksimalni rok die Höchstdauer
minimalni rok trajanja das Mindesthaltbarkeitsdatum

3.
vojaški rok der Wehrdienst
ki je/ni odslužil vojaški rok gedient/ungedient
civilno služenje vojaškega roka der Zivildienst, der Ersatzdienst

rók (-a) m termine; scadenza:
držati se rokov rispettare i termini
določiti rok za nekaj stabilire, fissare il termine di qcs.
podaljšati, skrajšati rok za nekaj prorogare, ridurre il termine di qcs.
plačati, pritožiti se ob roku, v roku pagare, presentare ricorso in tempo
članek naj bi napisal v roku štirinajstih dni avrebbe dovuto scrivere l'articolo entro quattordici giorni
dobavni, odpovedni, plačilni rok termine di consegna, di disdetta, di pagamento
šol. izredni, redni rok za vpis na fakulteto termine ordinario, supplementare per l'iscrizione alla facoltà
trg. rok trajanja, uporabnosti da utilizzare entro...
čakalni rok tempo di attesa
šport. prestopni rok termine di trasferimento (tra squadre nel calciomercato)
šol. izpitni rok sessione degli esami
voj. vojaški rok ferma militare, ferma, servizio di leva
civilno služenje vojaškega roka servizio civile

služenj|e srednji spol (-a …)

1. das Dienen, der Dienst

2.
služenje vojaškega roka der Wehrdienst
civilno služenje vojaškega roka der Ersatzdienst, der Zivildienst
služenje v enoti der Truppendienst
odložitev služenja vojaškega roka die Zurückstellung

3. (diakonija) die Diakonie

sodíšče court of justice (ali of law), law court, court of judicature, tribunal; (poslopje) court house

sodíšče za mladoletne juvenile court
ljudsko sodíšče people's court
vojaško sodíšče court-martial
preiskovalno sodíšče court of inquiry
cerkveno sodíšče ecclesiastical court, consistory
arbitražno sodíšče arbitration tribunal
kasacijsko sodíšče (v nekaterih deželah) Court of Cassation, supreme court of appeal
apelacijsko sodíšče court of appeal, appellate court
porotno sodíšče court of assizes, assize court
gospodarsko sodíšče court of claims
tajno sodíšče secret court
konkurzno sodíšče bankruptcy court
višje sodíšče high court (of justice)
najvišje, vrhovno sodíšče supreme court
civilno sodíšče civil court
neupoštevanje poziva sodíšča contempt of court
postopek na sodíšču legal proceedings pl
pristojnost sodíšča competence of court
zasliševanje na sodíšču hearing, judicial examination
zasedanje sodíšča session of court
sodíšče združenega dela court of associated labour
ustavno sodíšče constitutional court
zvezno sodíšče federal court
na sodíšču in court
iti tožit na sodíšče to go to law
pod prisego izjaviti na sodíšču to make a statement on oath in court
ne se odzvati sodíšču to fail to appear in court
predati sodíšču to commit for trial
postaviti pred vojaško sodíšče to court-martial
predložiti zadevo sodíšču to take a case to court
priti pred sodíšče to appear in court
vložiti priziv proti sklepu sodíšča to appeal against a decision of the court
odbiti priziv sodíšču to dismiss an appeal
ugoditi priziv sodíšču to allow an appeal
predati, postaviti pred sodíšče to send for trial

sodíšče tribunal moški spol , cour ženski spol de justice , (poslopje) palais moški spol (de justice)

apelacijsko, prizivno sodišče cour ženski spol (ali tribunal moški spol, juridictionf) d'appel
arbitražno sodišče tribunal arbitral
civilno sodišče tribunal civil
častno sodišče tribunal d'honneur
kasacijsko sodišče cour de cassation
kazensko sodišče tribunal correctionnel, correctionnelle ženski spol, justice ženski spol (ali juridiction ženski spol) pénale (ali criminelle)
konkurzno sodišče tribunal de la faillite
ljudsko sodišče tribunal du peuple
okrožno sodišče tribunal de district, tribunal de première instance
policijsko sodišče tribunal de police
pomorsko sodišče tribunal maritime
porotno sodišče cour d'assises
posebno sodišče tribunal spécial
trgov(in)sko sodišče tribunal de commerce
upravno sodišče tribunal administratif
varstveno sodišče tribunal des tutelles
višje sodišče tribunal supérieur
vojaško, vojno sodišče tribunal militaire, conseil moški spol de guerre
vrhovno sodišče cour suprême
zvezno sodišče tribunal suprême
poklicati, pozvati koga pred sodišče appeler (ali citer) quelqu'un devant la justice
postaviti koga pred sodišče traduire (ali déférer) quelqu'un en justice
postaviti koga pred vojno sodišče traduire (ali faire passer) quelqu'un en conseil de guerre
predložiti zadevo sodišču soumettre une cause à un tribunal, déférer une cause devant un tribunal, porter une affaire devant les tribunaux
priti pred sodišče comparaître devant un tribunal (ali en justice)

sodíšče (-a) n jur. tribunale; corte, ekst. foro:
sodišče je obsodilo, oprostilo il tribunale ha emesso una sentenza di condanna, di assoluzione; ha condannato, assolto
vložiti tožbo na sodišču citare in tribunale
priti na sodišče comparire in tribunale
zagovarjati se pred sodiščem difendersi in tribunale
pritožiti se na višje sodišče presentare ricorso a un tribunale superiore
civilno, vojaško sodišče tribunale civile, corte marziale
porotno sodišče Corte d'Assise
apelacijsko (prizivno)
sodišče Corte di Appello
kasacijsko sodišče Corte di Cassazione
ustavno sodišče Corte Costituzionale
obračunsko sodišče Corte dei Conti
naglo, vojaško sodišče corte marziale
cerkveno sodišče tribunale ecclesiastico
mednarodno sodišče tribunale internazionale
sodišče za mladoletnike tribunale per minorenni
hist. inkvizicijsko sodišče tribunale del S. Uffizio

tribunal [tribünal] masculin sodišče, sodni dvor; sodnija (zgradba); sodna dvorana (na sodišču); figuré sodniški stol

tribunal administratif; arbitral, d'appel, de cassation, civil, de commerce, constitutionnel, militaire, des mineurs, de paix, de prud'hommes, du travail, du peuple, spécial upravno, arbitražno, prizivno, kasacijsko, civilno, trgovinsko, ustavno, vojaško, za mladoletnike, mirovno, obrtno, za delo, ljudsko, posebno sodišče
tribunal de la pénitence spovednica
(figuré) tribunal de l'histoire sodba zgodovine, potomcev, zanamcev
(religion) tribunal suprême božje sodišče, božji sodni stol
greffier masculin du tribunal sodnijski pisar
comparaître devant un tribunal priti pred sodišče
porter une affaire devant les tribunaux predložiti zadevo sodišču
recourir à un tribunal supérieur vložiti priziv na višje sodišče

Trnuljčica samostalnik
1. (lik iz pravljice) ▸ Csipkerózsika
Film je nova predelava zgodbe o Trnuljčici. ▸ A film Csipkerózsika történetének újragondolása.

2. (o neaktivnosti ali mirovanju) ▸ Csipkerózsika
Če se je volitev udeležilo relativno malo volilcev, pa so rezultati prebudili Trnuljčico: civilno družbo. ▸ Ha a részvétel viszonylag alacsony is volt, az eredmények felébresztették Csipkerózsikát, azaz a civil társadalmat.
Po njegovih besedah je "slovensko podeželje slovenska speča Trnuljčica, ki bi jo veljalo obuditi". ▸ Elmondása szerint „a szlovén vidék Szlovénia alvó Csipkerózsikája, amelyet fel kell ébreszteni”.

uniforme [-fɔrm] adjectif istoličen, enoličen, enoten; enak(omeren); masculin uniforma, kroj

quitter l'uniforme vrniti se v civilno življenje
endosser l'uniforme postati vojak
être sous l'uniforme biti vojak

vestir [-i-] obleči (se), oblačiti (se); preobleči, prekriti (s preprogami), olepšati, opažiti

el hábito (sacerdotal) biti duhovnik
vestir el rostro de severidad strogo se držati
eso le viste ante los demás to mu daje ugled pri drugih
vestir de blanco belo se obleči
vestir de corto nositi kratko obleko
vestir de máscara maskiran (kostumiran) biti
vestir a la moda po modi se oblačiti
vestir de paisano nositi civilno obleko
vestir de uniforme nositi uniformo
cuarto de vestir oblačilnica
vestirse obleči se; pokriti se
vestirse a la moda oblačiti se po modi
vestirse con lo ajeno (fig) s tujim perjem se krasiti
vestirse de la autoridad važnega se delati, uradno se držati
el cielo se vistió de nubes nebo se je pooblačilo
vísteme despacio, que estoy de prisa (pregovor) hiti počasi

vojaški rok moški spol der Grundwehrdienst, Präsenzdienst, Militärdienst, Wehrdienst
ki je odslužil vojaški rok gedient
ki ni služil vojaškega roka ungedient
odslužiti vojaški rok den Militärdienst/Wehrdienst ableisten
mesto služenja vojaškega roka der Einberufungsort
civilno služenje vojaškega roka der Zivildienst, Ersatzdienst
obveznik civilnega služenja vojaškega roka der Ersatzdienstpflichtige
odložitev služenja vojaškega roka die Zurückstellung

право¹ n pravo, pravica; vzrok, podlaga;
водительские права vozniško dovoljenje;
право гражданства državljanstvo;
п. на социальное обеспечение pravica do socialnega zavarovanja;
трудовое п. delovno pravo;
гражданское п. civilno pravo;
крепостное п. tlačanstvo;
вы в праве vi imate pravico do tega;
по праву po pravici;
на равных правах z enako pravico