Franja

čájen tea

čájno cedilo tea strainer
čájna mizica tea table
čájno pecivo small cakes pl, tea biscuits pl ZDA cookies pl
čájni pladenj tea tray
čájni servís tea service, tea set
čájna skodelica teacup
čájni voziček tea trolley, ZDA tea waggon
čájna žlička teaspoon
čájni pribor tea things pl
čájni kotliček, samovar tea kettle
čájni (popečen) kolač (toasted) tea cake

madeō -ēre -uī (iz *madei̯o; prim. skr. mádati pijan je, gr. μαδάω moker sem, topim se, μαδαρός raztopljen, μαζός ali μασϑός ali μαστός [iz *μαδτός] prsi, sesek, μεστός [iz *μεδτός] poln, lat. madidus, mat(t)us [iz *maditos] pijan, mamma [iz *madma], mānō [iz *madno])

1. moker, vlažen biti: vere madent udo terrae V., terra madet sanguine V. je napojena s krvjo, lacrimis madent genae O., vela nimbis madent O., Syene madeat Mart. je mokra od dežja, parietes vino madebant Ci. po stenah se je cedilo vino, tako tudi: Persae madent unguento Plin. ali unguento coma madet Sen. rh. ali cum madent capilli (sc. unguento) Mart.; od tod pt. pr. madēns -entis moker, mokroten, vlažen: coma Ci., lina L., terrae caede madentes O., campi T. močvirnate, oculi Ap. solzne, auster Sen. ph. ali deus (= Neptunus) Stat. ali bruma Mart. deževni, deževna, sudor O. cureč, curljajoč; occ.
a) kopneti: nix sole madens O.
b) madeo metu Pl. od strahu se potim, mrzel pot me obliva, znojim se.
c) mehek, prhek biti = mehko se (s)kuhati, dokuhati se: iam ergo haec madebunt faxo: nil morabitur Pl., collyrae facite ut madeant et colyphia: ne mihi incocta detis Pl., quamvis (sc. semina) igni exiguo properata maderent V.
d) pijan biti: madide m. Pl., ecquid tibi videor madere? Pl., madet mens Lucr., non festa luce madere est rubor Tib., m. vino Mart., mero Tib., crapulā Ap.; od tod pt. pr. madēns -entis pijan: Suet., vir mersus vino et madens Sen. ph. (prim. sl. „mokri bratec“ = pijanec).

2. metaf. poln biti česa, obilovati s čim, imeti veliko (obilo) česa: Caecubae vites Pomptinis paludibus madent Plin., pocula madent Baccho Tib., Socraticis madet sermonibus H. poln sokratske modrosti, cuius Cecropiā pectora voce madent Mart. so popolnoma vešče grščine, arte madent simulacra Lucr.; pt. pr. madēns -entis poln: Aus., vitiis Gell., iure Mart. popolnoma vešč prava, pravni izvedenec.

nivārius 3 (nix) snežen: colum Mart. snežni precejalnik, tj. s snegom napolnjena posoda, skozi katero se je precejalo vino, saccus Mart. snežno cedilo (vreča, skozi katero so stiskali sneg, da so dobili pitno vodo).

olj|e¹ [ó] srednji spol (-a …) das Öl, -öl (arašidovo [Erdnußöl] Erdnussöl, bergamotno Bergamottöl, borovo Kienöl, Kiefernnadelöl, Latschenkieferöl, brinovo Wacholderöl, bučno Kernöl, Kürbiskernöl, cedrovo Zedernöl, cimetovo Zimtöl, česnovo Knoblauchöl, čičkovo Klettenwurzelöl, evkaliptovo Eukalyptusöl, gorčično Senföl, ingverjevo Ingweröl, janeževo Anisöl, Fenchelöl, jasminovo Jasminöl, jedilno Tafelöl, Speiseöl, kafrovo Kampferöl, kamilično Kamillenöl, kapokovo Kapoköl, kaprolaktamovo Laktamöl, kokosovo Kokosöl, kolmeževo Kalmusöl, koriandrovo Korianderöl, kuminovo Kümmelöl, laneno Leinsamenöl, Leinöl, limonovo Zitronenöl, lovorjevo Lorbeeröl, mandarinovo Mandarinenöl, mandljevo Mandelöl, nageljevo Nelkenöl, olivno Olivenöl, grenke pomaranče Pomeranzenöl, iz koruznih kalčkov Maiskeimöl, iz palmovih jedrc Palmkernöl, iz pšeničnih kalčkov Weizenkeimöl, metino Pfefferminzöl, orehovo [Nußöl] Nussöl, palmovo Palmöl, pačulijevo Patschuliöl, rastlinsko Pflanzenöl, repično Rüböl, Rapsöl, ricinovo Kastoröl, Rizinusöl, rožmarinovo Rosmarinöl, rožno Rosenöl, sandalovo Sandelöl, sasafrasovo Sassafrasöl, sezamovo Sesamöl, sivkino Lavendelöl, smrekovo Fichtennadelöl, sojino Sojaöl, sončnično Sonnenblumenöl, šentjanževo Johanniskrautöl, talovo Tallöl, terpentinovo Terpentinöl, timijanovo Thymianöl, žajbljevo Salbeiöl; po namenu za maziljenje Salböl, za nego kože Hautöl, za solato Salatöl, za sončenje Sonnenöl; tehnika čisto Frischöl, dizelsko Dieselöl, hidravlično Hydrauliköl, kurilno Brennöl, Heizöl, lahko Leichtöl, mazalno Schmieröl, mineralno Mineralöl, motorno Motoröl, odkapno Lecköl, odpadno Altöl, Aböl, v menjalniku Getriebeöl, parafinsko Paraffinöl, plinsko Gasöl, Treiböl, stojno Standöl, strojno Nähmaschinenöl, Maschinenöl, transformatorsko Transformatorenöl, tungovo Holzöl, Tungöl, turško rdeče Türkischrotöl, večnamensko Mehrbereichsöl)
… olja
(cena der Ölpreis, gladina der Ölstand, lovilnik der Ölabscheider, menjava der Ölwechsel, plast der Ölfilm, polnitev die Ölfüllung, pridobivanje die Ölgewinnung, razpršilnik der Ölzerstäuber, temperatura die Öltemperatur, vpojnost die Ölabsorbtion, vsebnost der Ölgehalt, zaloga der Ölvorrat)
za olje
(cedilo das Ölsieb, lovilnik der Ölfänger, merilna palica der Ölpeilstab, [Ölmeßstab] Ölmessstab, ogrevanje die Ölheizung, Ölfeuerung, črpalka Ölumlaufpumpe, ročka Ölkanister, Ölkanne, rezervoar der Öltank)
kaljenje v olju die Ölhärtung
potrebe po olju der Ölbedarf
sardine v olju Ölsardinen množina
prepustnost za olje die Öldurchlässigkeit
odporen proti olju ölfest
topen v olju öllöslich
vsebujoč olje ölhaltig
brez olja ölfrei
neprepusten za olje öldicht
izločiti olje iz (etwas) entölen
mazati z oljem ölen
mazanje z oljem die Ölung
stiskati/delati olje Öl ziehen
figurativno prilivati olje na ogenj Öl ins Feuer gießen

oljn|i [ó] (-a, -o) Öl- (film der Ölfilm, filter der Ölfilter, gorilnik der Ölbrenner, hladilnik der Ölkühler, lan der Öllein, tlak der Öldruck, vod die Ölleitung, barva die Ölfarbe, cev das Ölrohr, črpalka die Ölpumpe, kad die Ölwanne, zaloga der Ölvorrat, kopel das Ölbad, peč der Ölofen, slika das Ölbild, das Ölgemälde, cedilo das Ölsieb, strojenje die Ölgerberei, slikarstvo die Ölmalerei, stikalo der Ölschalter)

precediti glagol
1. (o tekočini) ▸ átszűrČaj nato precedimo in pijemo po požirkih. ▸ A teát ezt követően átszűrjük, és kortyolva isszuk.
Počakali so, da se je tekočina precedila v podstavljeno posodo. ▸ Megvárták, hogy a folyadék átszűrődjön az alá helyezett edénybe.

2. (delati izbor) ▸ megszűr, kiszűr
Če roman vsebinsko nekoliko precedimo, se pokaže, da njegova sporočilnost še zdaleč ni puhla. ▸ Ha a regényt tartalmilag kissé megszűrjük, kiderül, hogy a mondanivalója nagyon is súlyos.
Štirinajst najboljših šol, ki so se precedile skozi regijska sita, predstavi odrsko uprizoritev, seminarsko nalogo in razstavo na razpisano temo. ▸ A régiós szitán kiszűrt tizennégy legjobb iskola egy színpadi előadást, egy szemináriumi dolgozatot és egy kiállítást mutat be a kiírt témára.

soak [sóuk]

1. samostalnik
namočenje, namakanje, prepojitev; tekočina za namakanje
pogovorno popivanje
sleng pijanec
sleng težak udarec
sleng zastavitev, zastava

to put in soak zastaviti

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
namočiti (se), namakati (se); prepojiti (napojiti) (se); pronicati, mezeti
pogovorno čezmerno piti; vpijati; izsesati (tekočino) (out)
sleng opijaniti (koga)
pogovorno piti ga, biti pijanec
sleng kaznovati (koga)
ameriško, sleng natepsti, pretepsti
figurativno izmolsti (kaj) iz koga, "osušiti" (koga) za kaj
sleng zastaviti (kaj)

to soak o.s. into zatopiti se v
to soak through a filter pronicati skozi cedilo
I am soaked through (with rain) do kosti sem premočen (od dežja)
soaking wet popolnoma premočen
he soaked me 10 shillings osušil me je za 10 šilingov
the path is soaked steza je razmočena
blotting paper soaks up ink pivnik vpija črnilo
to soak in (up) vpijati, absorbirati; napojiti se

vīmen -inis, n (viēre)

1. (večinoma v pl.) vitra, trta, rozga, šiba, palica (poseb. vrbina), prot: Varr., Tib., Fl., Amm. idr., lento vimine ramus V. veja z upogljivo šibo, fruticosa legebant vimina O., carpus navium viminibus contextum C. spleten iz šibovja, scuta ex cortice facta aut viminibus intextis C. iz šibne spletenine, volucres viscatis illigatae viminibus Petr. na limanice (lepljenice); sg. kolekt. = šibje, šibovje, vejevje, protje: rami lento vimine frustrabantur ictus Cu., quernum vimen (kot cedilo za mleko) V.

2. meton. pletenina, pletér iz šibja, (s)pletenka, (s)pletenica, košara, koš: vimina curva O. panji, koši, košníce, ulji, vimen breve Picenarum Mart.

3. pl. šibje, šibovje = vrbje, vrbovje: tenent ima lacunae vimina O.

4. occ. vrbina sadika: Col.

5. metaf. (Merkurjeva) palica: deus horrentem Lethaeo vimine mulcens Stat.

vínski (-a -o) adj.

1. del, di vino; dei vini; vinifero, vinicolo:
vinski kis aceto di vino
vinska klet cantina vinicola
vinski trgovec commerciante di vino
gost. vinska karta lista dei vini
vinski sejem fiera del vino
pog. vinska kapljica vino
vinski bratec compagno di bisboccia

2. pren. (vinjen) brillo, alticcio; ubriaco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vinska cesta strada del vino
kem. vinska kislina acido tartarico
bot. vinska rutica ruta (Ruta graveolens)
bot. vinska trta vite (Vitis vinifera)
biol. vinske kvasovke saccaromiceti del vino
zool. vinske mušice drosofilidi (sing. -e) (Drosophila)
vinski cvet fioretta
hist. vinski davek imbottato
zool. vinski drozg sassello (Turdus musicus)
vinski kamen tartaro, gromma
vinski trgovec vinaio
bot. vinski žajbelj sclarea (Salvia sclarea)
agr. vinsko cedilo cola

ἠθμός, ὁ cedilo, cedilnik, sito.