Franja

sacri-legus 3, adv. -ē (sacra in legere)

1. krajo svetinj ali rop svetišča zadevajoč, s krajo svetinj ali z ropom svetišča povezan, svetokraden, svetokrajen, svetograben: templis bellum sacrilegum indicere CI., templo manus sacrilegas inferre CI. lotiti se svetišča z grabežljivimi (roparskimi, svetograbnimi) rokami, ausi sunt sacrilegas admovere manus intactis illis thesauris L.; kot subst. sacrilegus -ī, m tat svetinj, ropar svetišča, svetokradec, svetograbec: Q., SEN. PH. idr., sacrilego poena est CI., non sacrilegum, sed hostem sacrorum CI., sacrilegorum numero haberi N.

2. svetoskrunski, skrunilski, sramotilen, brezveren, brezbožen, hudoben, nizkoten, zavržen, podel, pokvarjen, malopriden, ničvreden: TER., MART. idr., Graeci CI., sanguis V., dextra, manus, linguae O., sacrilegas meretricum ut persequar artes O., feminae O. (ki so raztrgale Orfeja), manu sacrilegā produxit H., nec nos sacrilegi templis admovimus ignes TIB., Penthea tu ... bipenniferumque Lycurgum sacrilegos (ker sta zaničevala Bakhovo bogoslužje) mactas O., exi e fano ... hominum sacrilegissume PL., in ipso opere sacrilege (adv.) TERT.; subst.
a) sacrilegus -ī, m svetoskrunec, skrunilec, skrunitelj, oskrunjevalec, onečastitelj, onečaščevalec, (pre)kršitelj, brezbožnež, brezbožnik, hudobnež, podlež, nizkotnež, baraba, zavrženec, pokvarjenec, malopridnež, ničvrednež: omnes undique parricidae, sacrilegi, convicti iudiciis ... Catilinae proxumi familiaresque erant S., intrat sacrilegi (sc. Erysichthonis, ki je razžalil Cerero) thalamos O., minor exstat sacrilegus IUV.; z gen.: sacrilegus violati templi AMM., nuptiarum COD. TH., COD. I.; kot psovka = lopov, malopridnež: sceleste, parricida, sacrilege PL., hunc perterrebo sacrilegum TER.
b) sacrilega -ae, f = zavrženka, malopridnica, hudobnica, pôdlica, nizkotnica, pokvarjenka, ničvrednica: quid ais, sacrilega? TER.

scelerō -āre (-āvī) -ātum (scelus)

1. z zlodejstvom, zločinom (zločinsko) (o)skruniti (oskrunjati, oskrunjevati), (o)madeževati, onečastiti (onečaščati, onečaščevati): parce pias scelerare manus V., dextram sanguine, sanguine fauces STAT., parentes CAT., STAT., aedes deorum IUV., animum SIL.

2. narediti (delati) kaj škodljivo (kvarljivo, pogubno): scelerata sucis spicula SIL. Od tod adj. pt. pf. scelerātus 3, adv. -ē

1. z zločinom (hudodelstvom) oskrunjen, omadeževan, onečaščen: terra V., terrae, limina Thracum O.; occ.: Sceleratus vicus Zločinska ulica na Eskvilinu, kjer se je Servijeva hči Tulija peljala čez očetovo truplo: VARR., O., L., FEST., P. F., sceleratus campus Pregrešno polje v najsevernejšem kotu Servijevega mesta ob Kolinskih vratih, kjer so v zidano grobnico (rako) žive zazidavali Vestalke, ki so se bile pregrešile zoper čistost: L., FEST., P. F.

2. zločinski, zločest, zloben, hudoben, hudovoljen, brezbožen, pregrešen, preklet, ničvreden, malovreden: AUCT. B. AFR. idr., homo PL., TER., C., CI., PETR., homo sceleratior O., homo sceleratissimus CI., S., sceleratus atque impius Antonius CI., scelerata coniux L., sceleratus in deos CI., miles LUCAN.; subst. scelerātī -ōrum, m zločinci, zlobneži, hudobneži, hudodelci, brezbožneži, brezbožniki, podleži, ničvredneži, malovredneži, lopovi, kriminalci, barabe, nizkotneži: importuna sceleratorum manus CI. O stvareh in abstr.: CL. idr., scelerata arma CI., O., preces, rogatio, mentes CI., coniuratio L., insania belli V., ignes, munera, amor sceleratus habendi O., caedes SEN. TR., avaritia VAL. MAX., audacia IUST., sceleratior hasta CI., causa parricidii sceleratior IUST., sceleratissima humani ingenii fraus PLIN., res Q., ne scelerate dicam in te, quod pro Milone dicam pie CI., domus sceleratius aedificata quam eversa CI., sceleratissime machinari omnes insidias CI.; pesn. enalaga: sceleratas sumere poenas V. za zlodejstvo, za zločin, scelerata sedes O., TIB. (= sceleratorum sedes CI.) ali sceleratum limen V. bivališče brezbožnikov (v podzemlju), pekel.

3. grozen, zlonosen, poguben, nesrečen, usoden, žalosten: PS.-Q. idr., frigus V., Proteus H. hudomušni, ukanljivi, zviti, prebrisani, ludi magister, lues MART., poëmata MART. zoprne, puste, herba scelerata AP. H. najbrž strupena zlatica (Ranunculus sceleratus LINN.), sceleratissimi serpentium PLIN., scelerata porta FL., SERV., FEST., P. F. usodna vrata (skozi katera je odrinilo 306 Fabijevcev na boj z Vejci), scelerata castra SUET. (ker je v njem umrl Druz).

scelerōsus 3 (scelus) zločinski, zločest, zloben, hudoben, hudovoljen, hudovit, brezbožen, pregrešen, preklet: AFR. AP. NON., TER. idr., facta LUCR., mulier AP.; subst. scelerōsus -ī, m zločinec, zlobnež, hudobnež, hudodelec, brezbožnež, brezbožnik, podlež, ničvrednež, lopov, kriminalec, baraba, nizkotnež: LUC. AP. NON., VARR.

scelestus 3, adv. -ē (scelus)

1. zločinski, zločest, zloben, hudoben, hudovoljen, hudovit, brezbožen, pregrešen, ničvreden, malovreden, preklet; o osebah (a nikdar pri CI.): TER. idr., hic quoque scelestus est PL., homo nullust te scelestior PL., homines scelesti et factiosi S.; kot subst. m = zločinec, zlobnež, hudobnež, hudodelec, brezbožnež, brezbožnik, podlež, ničvrednež, lopov, kriminalec, baraba, nizkotnež, v superl. = pravi ničvrednež, lopov (podlež, baraba, nizkotnež) prve vrste: etsi scelestus est, at mi infidelis non est PL. je sicer vražji ničvrednež, a zvesta duša, me scelestum, qui non circumspexi! PL. o jaz prekleti trap, da nisem ..., quo quo scelesti ruitis H., scelestissimum te arbitror PL., scelestissime PL., scelesta PL., TER. ti malopridnica; šalj. (o zvitih in dovtipnih ljudeh) hudomušen, poniglàv (ponigláv), nagajiv, navihan, zvit, premeten: sapit scelesta multum PL. hudomušnica; o stvareh in abstr.: ENN. AP. NON., AMM. idr., facta PL., facinus, res CI., nuptiae S., servitium S. FR., avaritia PH., scelestior cena, facinus scelestius PL., sermo scelestior L., si scelestum est patriam amare CI., sceleste et impie facere L., sceleste suspicari CI. EP. hudomušno, aliquem sceleste insimulare VELL., arma sceleste exercere VAL. MAX., multo scelestius pudor humanus interit AUG.

2. zlonosen, poguben, pogubonosen, nesrečen: scelestiorem ego annum … numquam ullum vidi PL., scelestissimum me esse credo PL.

ungodly [ʌngɔ́dli] pridevnik
brezbožen, nepobožen; grešen; nereligiozen
pogovorno strašen; nemogoč

at such an ungodly hour ob tako nemogoči uri

unholy [ʌnhóuli] pridevnik
nesvet, profan; neposvečen; brezbožen; malopriden
pogovorno odvraten, zoprn; strašen; grd; škandalozen

wicked¹ [wíkid]

1. pridevnik (wickedly prislov)
zloben, zèl, brezbožen, pregrešen, pokvarjen, nemoralen; vražji
pogovorno hud (bolečina, rana); škodljiv, nevaren
pogovorno slab, grd
sleng nesramen, nespodoben

the wicked one Biblija zlodej, satan
Wicked Bible leta 1632 tiskana angleška biblija, v kateri manjka beseda "not" v 7. zapovedi
wicked smell smrad
wicked climb težak vzpon
wicked weeds škodljiv plevel

2. samostalnik

the wicked Biblija brezbožneži

атеистический ateističen, brezbožen, bogotajski

безбожный brezbožen, ateističen; nesramno predrzen, grozen;
безбожная ложь nesramna laž;
безбожные цены oderuške cene

богомерзкий brezbožen

неверующий brezbožen, neveren; m nevernik, ateist

нечестивый (zast.) brezbožen; grešen

atheos (atheus) -ī, m (gr. ἄϑεος brezbožen) brezbožec, brezbožnik, bogotajec: Min., Arn., v gr. pisavi: Ci. (De nat. deor. I, 63).

dejado zanikrn; medel, slaboten; potrt

dejado de la mano de Dios nesrečen; prismojen; brezbožen; brezčuten

ἀ-θεμίστιος, ἀ-θέμι(σ)τος 2 (θέμις) ep. brez zakona, nepostaven, nezakonit, brezbožen, prepovedan, ἀθεμίστια εἰδέναι biti hudoben, zloben.

ἄ-θεος 2 brez boga, brezbožen; od boga zapuščen, ὁ ἄθεος bogotajec; NT pogan, krivoverec. – adv. ἀθέως brezbožno, brez božje pomoči.

αἴσῠλος 2 ep. ἀήσυλος [Et. αἴσυλος iz Ϝαίτυλος; ἀήσυλος iz Ϝαjήτυλος] poguben, brezbožen, hudoben.

ἄ-λαστος 2 [Et. ἀ priv + λαθέσθαι] ep. poet. 1. kar se ne da pozabiti ali preboleti; nepozaben, neznosen, zelo neprijeten (ἄχος, κακά), ἄλαστον ὀδύρομαι neprestano (neutolažno) tarnam; πένθος globoka žalost. 2. nesrečen, proklet, zaklet, brezbožen, ἀνήρ.

ἀλάστωρ, ορος ἀλάστορος 2 poet. 1. ki zahteva maščevanje, maščevalen, duh maščevalec; grdin, mučitelj, neprijatelj; βουκόλων ἀλάστορα groza, strah. 2. a) adi. brezbožen, zločinski, grozovit; b) subst. ὁ hudodelec, zločinec. 3. ἀλάστορος osveto zahtevajoč ali želeč, maščevalen.

ἀν-ίερος 2 poet. nesvet, brezbožen; lat. impius.