Franja

occallātus 3 (ob in callus) debelokožen = otopel, top, brezčuten: fauces occallatae cibis ardentibus Sen. ph.

ōs-citō -āre -āvī -ātum in ōs-citor -ārī (ōs citāre usta gibati, premikati)

1. (za)zijati, (za)zevati: Pl., Enn. ap. Serv., oscitat leo Col. poet. odolin se odpira, folia arborum ad solem oscitant Plin. se obračajo, alites oscitantes Cat. kričeče.

2. poseb. od dolgčasa, zaradi utrujenosti, bolezni (za)zehati: oscitat extemplo Lucr., ut pandiculans oscitatur Pl., admone eum, ne postea tam improbe oscitet Sen. ph., qui marcent et oscitantur Sen. ph., in iure stans … sonore oscitavit Gell.; z acc.: quid adhuc oscitamus crapulam hesternam? Aug. od včerajšnje pijanosti; pren.: cum maiores (sc. calamitates) impendēre videantur, sedetis et oscitamini Corn. sedite in brezbrižno držite križem roke. — Od tod adj. pt. pr. ōscitāns -antis, adv. ōscitānter zevajoč = zaspan, brezbrižen, ležeren, lagoden, malomaren, nemaren, otopel, brezčuten, apatičen: interea oscitantes opprimi Ter., oscitans iudex Ci., oscitans Epicurus Ci., oscitans inscitia oscitantis ducis Ci., ista oscitans sapientia Ci., solute, leniter, oscitanter agere Ci., hesternā potatione oscitantes Ci.

plumbeus 3 (plumbum)

1. svinčen, svinčev: glans Lucr. svinčenka, vas Plin., color Plin. svinčena (svinčeva) barva, ictus Prud. udarci z bičem, opremljenim s svinčenimi kroglicami (svinčenkami), nummus Pl. svinčen (= nič vreden) denar (novec); subst. plumbeī -ōrum, m (sc. nummi) svinčeni (= nič vredni) novci: Mart.; plumbeum -eī, n svinčena posoda: Ca., Col., Mart.

2. metaf. „svinčen“
a) top, ne(upo)raben: pugio Ci., Aug., gladius Ci.
b) slab: vina Mart., carmina Aus.
c) topoumen, topoglav, omejen, neumen: plumbeus in physicis Ci., asinus Ter.
d) brezčuten, brezčustven, hladen: cor Licinius Crassus ap. Suet.
e) težek (težak) kakor svinec, hud, nadležen: ira Pl., auster H. „težek kot svinec“ = sopar(ič)en, vroč.

remorseless [rimɔ́:slis] pridevnik (remorselessly prislov)
ki se ne kesa, neskesan; neusmiljen, okruten, brezčuten

sauvage [sovaž] adjectif divji; surov; neukročen; nekultiviran, neciviliziran; neobljuden; figuré nedružaben, odljuden; brezčuten, nečloveški; botanique divje rastoč; neprijeten (okus); masculin, féminin divjak, -inja, neciviliziran človek; figuré samotar, čudak

retourner à l'état sauvage podivjati
se conduire comme des sauvages obnašati se kot divjaki

sec, sèche [sɛk, sɛš] adjectif suh, izsušen, osušen, posušen (sadje); vel (listje); trpek (vino); krhek (kovina); kratek (udarec); mršav, suh (oseba); figuré rezek, oster; tesen; pičel; brezčuten; puhel; popoln (izguba); masculin suhost, suhota; agronomie suha krma; mršav človek; féminin, familier cigareta

tout sec (adverbe) točno, ravno; preprosto; le
pain masculin sec suh kruh
au pain sec ob suhem kruhu, samo ob kruhu (brez drugih jedi)
en cinq sec (populaire) v hipu, hipoma, v trenutku
fruit masculin sec posušen sadež, figuré pridanič
légumes masculin pluriel secs suha zelenjava
vin masculin sec nerezano vino
cœur masculin sec âme féminin sèche suhoparnež
feuilles féminin pluriel, figues féminin pluriel sèches suho listje, posušene smokve
raisins masculin pluriel secs rozine
mur masculin de pierres sèches zid iz kamenja brez cementa
orage masculin sec vihar brez dežja
pannef sèche okvara zaradi pomanjkanja bencina
partie féminin sèche partija brez revanše in brez odločilne partije
vins masculin pluriel secs malo sladkana, trpka vina
aussi sec (populaire) takoj, brez odlašanja, brez obotavljanja
avoir le gosier sec imeti suho grlo, biti žejen
boire sec piti čisto vino (brez primešane vode), pošteno ga piti
n'avoir plus un poil de sec močno se potiti, znojiti
avoir la dame sèche (kartanje) imeti damo brez druge karte iste barve
être, rester sec ne moči odgovoriti
(marine) courir à sec, à sec de toile pluti brez (razpetih) jader
ce boxeur frappe sec ta boksar hitro in krepko udari
être à sec (figuré) biti suh, brez cvenka
mettre ma étang à sec izsušiti ribnik
faire cul sec en buvant izpiti kaj na dušek
mettre quelque chose au sec dati, spraviti kaj na suho, nevlažno mesto
répondre sec rezko odgovoriti
regarder quelqu'un d'un œil sec (figuré) brezčutno koga gledati
traverser, passer un ruisseau à sec prekoračiti, iti čez potok, ne da bi si zmočili noge

senseless [sénslis] pridevnik (senselessly prislov)
brezčuten; brez zavesti; (o osebi) neumen, bedast; (o stvari) nesmiseln, brezumen

siccus 3, adv. -ē

1. suh, izsušen, posušen (naspr. (h)umidus,(h)umens): loca CA., arena, litus V., agri H., regio CU., solum Q., siccior Libya AMM., horreum siccissimum COL., loca siccissima, pars siccissima SEN. PH., sicci oculi H., PR., SEN. PH., Q., MART. = lumina sicca TIB. ali siccum lumen LUCAN. suhe oči = brez solz (solza), genae O., SEN. TR. ali siccus aerumnas tuli SEN. TR. brez solz (solza), ora (usta) CU., palatum LUCAN., pedibus siccis currere super aequore O., cibi CELS. suhe jedi = jedi brez mastne začimbe, panis PLIN. suh = brez priloga (npr. brez surovega masla), urna H., lignum V. trden, jedrnat, carinae H. na suhem (kopnem) stoječe, pocula TIB. prazne, sitis O. ki se ne da ugasniti, vox O. iz suhih ust, vulnera LUCAN., spolia ... non sanguine sicca suo PR., cuspis STAT., enses SEN. TR., aquae MART. led, sneg, tussis CELS. suh = brez izbljuvkov, ut sicce stabuletur (sc. bos) COL.; (o vremenu) suh, brezdežen (brezdeževen), nedežen (nedeževen): dies H., annus COL. ne premokro, tempora TIB., caelum (podnebje) PLIN., nubes LUCAN., hiems O. brez snega, ver PLIN., auster PLIN., aquilones LUCAN.; pesn.: fervores O. sušeča; (o ozvezdjih, zvezdah) suh, brezoblačen, jasen: signa O. = magna minorque ferre ... utraque sicca O. Veliki in Mali medved ... oba suha (ker nikoli ne zaideta v morju), canis PR., luna PR., PLIN.; z gen.: sicci stimulabant sanguinis enses SIL. ne omočeni s krvjo; subst. siccum -ī, n suho, kopno, kopnina (naspr. (h)umidum): AP. idr., rostra tenet siccum V., in sicco V., PR., PLIN., in sicco hibernare L.; pl. sicca -ōrum, n suhi kraji, suha zemlja, suh svet, suhotína: quae in siccis provenit PLIN., ut aqua piscibus, ut sicca terrenis, circumfusus nobis spiritus volucribus convenit Q.

2. metaf.
a) suh, (še) trezen, (še) tešč: siti sicca sum PL., dicimus integro sicci mane die, dicimus avidi H., qui circum compita siccus … currebat H. še tešč; occ. α) žejen, od žeje koprneč: cum ego sum siccus PL., nimis diu sicci sumus PL., siccus, inanis sperne cibum vilem H.; meton. trezen, vzdržljiv, vzdržen, zmeren: AFR. AP. NON., PL. idr., castrum ... consilia siccorum an vinulentorum ... CI., siccis omnia nam dura deus proposuit H., siccus ac sobrius (naspr. ebrius et vomitans) LUC. FR., PETR., SEN. PH. β) le ob suhem živeč, skope hrane vajen, stradajoč, subst. stradač, starejše žličnik: accedes siccus ad unctum H.
b) mrzel, hladen, brezčuten, brezsrčen, trdosrčen, brez ljubezni: puella (naspr. uda) O., MART., medullae PR.
c) praznoglav, puhloglav, neolikan, neizobražen, neveden, omejen, zabit: sicci omnino atque aridi pueri SUET.
d) (o telesu) prost (brez) sluzi (nahoda, odvečne tolšče, zabuhlosti idr.) ves zdrav, prav zdrav, zdrav kakor riba, krêpek, krepák, kremenit, trden, strumen, čvrst: mulier PL., PETR., puella ore sicco CAT. brez slin, corpus (naspr. (h)umidum sokovito) CELS., corpora sicciora CAT., PLIN.; pren. (o govoru in govorniku) trezen, jedrnat, strnjen, preprost, neokrašen, nenakičen, neokinčan, brez okrasja: nihil erat in eius oratione nisi sincerum, nihil nisi siccum atque sanum CI., dicendi genus Q., sint licet illa non satis interum sicca et severa Q., oratio sicca et recondita GELL., (sc. Attici) sani et sicci dumtaxat habeantur CI., Asinius adeo durus et siccus T., Attice dicere, id est quasi sicce et integre CI.

soulless [sóullis] pridevnik (soullessly prislov)
(ki je) brez duše, mrtev; brezdušen, brezčuten; brez energije

sourd, e [sur, d] adjectif gluh (à za, de na); grammaire nezveneč; figuré neobčutljiv, brezčuten; zamolkel (glas); medel, brez sijaja (barva); skriven, skrit; nedoločen; masculin, féminin glušec, gluha oseba

de sourdes machinations skrite, podtalne mahinacije
sourd d'une oreille gluh na eno uho
sourd comme un pot, comme une cruche (familier) gluh kot kamen
consonne féminin sourde nezveneč soglasnik
douleur féminin sourde skrita, nedoločena bolečina
guerre féminin sourde prikrita vojna
lanterne féminin sourde svetilka slepica
devenir sourd postati gluh, oglušeti
être sourd de naissance biti gluh od rojstva
faire la sourde oreille (figuré) delati se gluhega, ne hoteti nič slišati
crier, frapper comme un sourd na vso moč vpiti, udarjati
être sourd aux prières de sa mère biti gluh za materine prošnje
ce n'est pas tombé dans l'oreille d'un sourd to ni naletelo na gluha ušesa
il n'est plus sourd que celui qui ne veut pas entendre (proverbe) ni bolj gluhega od tistega, ki noče poslušati, slišati

stony-hearted [stóunihá:tid] pridevnik
trdosrčen, brezčuten, okruten

stupid [stjú:pid]

1. pridevnik (stupidly prislov)
neumen, bedast, topoglav, otopel; dolgočasen; nezanimiv
zastarelo omamljen, zmeden (with od)
brezčuten

as stupid as an owl figurativno neumen (bedast) kot vol

2. samostalnik
bedak, tepec, neumnež

surdus 3, adv. -ē (morda sor. s sussurus)

I. gluh, brez sluha, kot subst. m glušec, gluhec, gluhi, gluh človek: Pl., Ter., Ci. idr., aures Tib., centurio aure surdiori imperari sibi credidit Lamp.; superl. surdissimus 3 popolnoma (čisto) gluh, gluh kakor klada (kamen, zemlja): Aug., M.; preg.: surdo narrare fabulam Ter., narrare asello fabellam surdo H. (gr.: ὄνῳ τις ἔλεγε μῦϑον· ὁ δὲ τὰ ὦτα ἐκίνει), cantare surdo Pr., canere surdis V., quae (sc. praecepta) vereor ne vana surdis auribus cecinerim L., haud surdis auribus dicta L., suadere surdis, quid sit opus facto Lucr. —

II. metaf.

1. act.
a) α) gluh za kaj = ne hoteč slišati, neobčutljiv, brezčuten: surdus sum Pl., surdas iam aurīs reddideras mihi Ter., non surdum iudicem huic muneri atque officio praesse Ci., leges rem surdam esse L., non semper Iuppiter … surdā neglegit aure preces Pr., surda Cornelia Lucan., mens O., undae O., litora Pr., tellus Plin. nedovzetna za omiko, scopulis surdior Icari H., surdior aequoribus O.; z dat.: non saxa nudis surdiora navitis H., surdi votis dei Ps.-Q. (Decl.), natura eorum est surda suadenti Sen. ph., lacrimis ianua surda tuis Mart., surdus timori Sil. brez strahu; z gen.: surdus pactorum, votorum Sil., veritatis Col.; s praep.: surdae ad omnia solacia aures L., surdae ad ea omnia aures concitatae multitudinis erant L., ad mea munera surdus O., per numquam surdos in tua vota deos O.; pesn.: surda vota Pers. za katere so bogovi gluhi. β) gluh za kaj = ne (raz)umevajoč česa: hi in illorum et illi in horum sermone surdi, omnesque item nos in iis linguis … surdi profecto sumus Ci. so gluhi … smo gluhi za govorice (jezike), ne razumemo govoric (jezikov).
b) gluh = votlodoneč, votlobobneč, zamolkel: theatrum Varr., locus Vitr., loca Sen. tr. (o podzemlju), vox Q., surdum quiddam et barbarum Q.
c) gluh = neživ, mrtev, slab, neznaten, neopazen (za čute): materia Plin., res surdae et sensu carentes Plin., color, colos, Plin. medla, temna, surdo figurarum dicrimine Plin., seu spirent cinnama surdum Pers. dišijo (le) malo. —

III. pass. ki se ne sliši = brezglasen, tih (večinoma pesn.): lyra Pr., plectra Stat., bucina, verber Iuv., surdis ictibus Plin.; od tod tisti, o komer (tisto, o čemer) se nič ne sliši = neznan, neopevan, neslaven, nesloveč: non erit officii gratia surda tui O. neopevana, genus surdumque parentum nomen, surda proelia Sil., surdum atque ignobile opus Stat., herbae Plin. nesloveče, castra in aeterno surda iacēre situ Pr.

tearless [tíəlis] pridevnik
brez solz, nesolznih oči
figurativno brezčuten

teilnahmslos otopel, top, brezčuten, apatičen

torpid [tɔ́:pid]

1. pridevnik (torpidly prislov)
otrpel, otopel, odrevenel; brezčuten, apatičen; okoren, neumen hromeč
zoologija ki spi zimsko spanje

2. samostalnik

Torpids množina veslaške tekme (regate) med kolidži v Oxfordu; čoln ali veslač v tem tekmovanju

torpidus 3 (torpēre) otrpel, odrevenel, trd, premrl, okamenel, skrepenel, okrepenel, o(b)nemogel, omamljen, otopel, neobčutljiv, brezčuten: Aus. idr., somno L., stupore ac miraculo L., quod insensibile est, iners et torpidum semper iacet Lact.

unfeeling [ʌnfí:liŋ] pridevnik (unfeelingly prislov)
brezčuten, nerahločuten, krut, neusmiljen, brezsrčen

unkindly [ʌnkáindli]

1. pridevnik
neprijazen, neljubezniv; brezčuten; zloben

2. prislov
neprijazno, neljubeznivo

unrelenting [ʌnriléntiŋ] pridevnik (unrelentingly prislov)
nepopustljiv, neuklonljiv, neizprosen, rigorozen; trd, brezčuten; nezmanjšan (hitrost)