versus3 (stlat. vorsus) -ūs, m (vertere, vortere, versus, vorsus = obračanje zemlje pri oranju; po drugih iz pt. pf. versus 3 glag. verrere vleči, brazditi; versus, vorsus torej = brazda)
1. kot agr. t.t.
a) brazda, razor: Col., Plin.
b) poljska mera = 10 desetčeveljskih palic ali 100 kvadratnih čevljev = gr. πλέϑρον: Varr.
2. obrat, plesni korak, stòp, korak, stopinja, stopaj pri plesu: Pl.
3. vrsta, red: Plin. idr., in versum distulit ulmos V., navem sedecim versūs remorum agebant L., navem triplici versu impellunt V. troveslačo.
4. vrsta, vrstica (v knjigi, na listu idr.): L., Sil., Plin. iun., Q. idr., litterae paucorum versuum Ci., primi versūs (sc. epistulae) Ci., versus primus (sc. legis) Ci., eorum vitas multis milibus versuum scriptores ante nos explicarunt N., magnum numerum versuum ediscere dicuntur C.
5. vrsta, vrstica v pesmi, stih, verz (starejše granes), v pl. tudi = pesem, pesmi, pesnitve, pesništvo: Varr., Aus., Amm. idr., de Domitio dixit versum Graecum Ci., versus Fescenninus L., belle facere ad versum Sen. ph. lepo iti v verz, versūs hexametri, heroi Ci., versūs facere S., Ci., H., dicere versūs V., Q., versūs dictare H. narekovati (sužnju pisarju); od tod = pesniti, versūs legere O., versibus persequi aliquid Ci., quod epigramma fecisset … alternis versibus longiusculis Ci. v heksametrih in pentametrih = v (elegičnih) distihih (v šestomerih in petomerih = v (elegičnih) dvostihih), inter se iocularia versibus fundere L., explere numeros et conficere versūs Ci. držati takt in ravnati se po (pevčevem) verzu = pevca prav spremljati, minorem gloriae fructum ex Graecis versibus percipere quam ex Latinis Ci.; metaf. pl. versūs Plin. slavčevo petje.
Zadetki iskanja
- wake3 [wéik] samostalnik
navtika (vodna) brazda, vodni razor (izza ladje v vožnji); vzvalovana voda; vrtinec
aeronavtika zračni vrtinec
figurativno sled
in the wake of s.o. po sledi, neposredno za kom; po zgledu koga
wake of light svetlobni žarek
to follow in s.o.'s wake iti po stopinjah kake osebe
such an event brings trouble in its wake tak dogodek ima neprijetnosti za posledico - zárez m
1. zareza: zarez na zadnjem nišanu
2. lingv. vejica: metnuti zarez gdje mu je mjesto; zarez za odvajanje decimalnog razlomka; tačka i zarez podpičje
3. brazgotina: zarez od zarasle rane
4. guba, brazda: -i na licu, na čelu
5. razpoka: zarez koji je nastao djelovanjem vode
6. po zarezu prisl. po vrsti, drug za drugim - Zug, der, (-/e/s, Züge)
1. poteg (tudi Physik, Technik, Musik, figurativ); Kraft: nateg; bei Öfen: vlek
2. bei Brettspielen, im Gesicht: poteza
3. beim Trinken: požirek, srk; Sport gib
4. (Reise, Fahrt) potovanje, pohod; (Instanzenzug) pot
5. (Umzug) sprevod, kolona; der Gänse usw.: jata
6. Geographie (Gebirge) veriga
7. Eisenbahn vlak
8. Physik bei Wellen: niz; (Spektralzug) črta;
9. Medizin bei Knochenbrüchen: natega
10. Heerwesen, Militär vod
11. bei Gewehren: ris, brazda
12. (Luftzug) prepih Zug ausüben/einen guten Zug haben Technik vleči; einen Zug abgeben Schach: kuvertirati potezo; einen Zug ins Lächerliche/Maßlose haben biti rahlo smešen/nezmeren;
am: am Zuge sein biti na potezi ( tudi figurativ );
in: im Zuge von v teku (česa); im (schönsten) Zug v razmahu; in einem Zug Sport z enim gibom, trinken: na dušek, zeichnen: z eno potezo, figurativ v isti sapi; in vollen Zügen genießen: s polnimi pljuči; in den letzten Zügen v zadnjih vzdihljajih; in großen Zügen darstellen usw.: v grobih črtah; im falschen Zug sitzen sedeti na napačnem vlaku ( tudi figurativ );
um: Zug um Zug poteza za potezo, figurativ hitro;
vor: sich vor den Zug werfen iti pod vlak;
zu: zum Zuge kommen priti na potezo - žîg m, mest. u žígu, mn. žígovi, žȉgovi
1. žig: općinski, opštinski žig; nositi na sebi žig sramote; udariti komu žig
2. znamka: fabrički, tvornički žig
3. brazda, pestiča
4. zbadanje: zbog žigova u ledima svu noć nije oka sklopio
5. kovinska ost na palici za vžiganje možnarjev
6. vodeni, suhi, zaštitni žig vodni, suhi, varstveni žig - борозда f brazda, žleb
- борозна́ -и́ ж., brázda -e ž.
- гребень m greben; (gost) glavnik; gorski hrbet; brazda;
г. крыши sleme;
петушиный г. petelinji greben - дорожка f steza, pot; tekač; nit s trnkom; (teh.) žleb, brazda
- морщина f guba, brazda
- рілля́ -і́ ж., brázda -e ž.
- рыльце n rilček, smrček; (bot.) brazda;
у него р. в пуху nima čiste vesti - calanco m (pl. -chi) erozijska brazda (v ilovnatem zemljišču)
- cȉjep m, mn. cjȅpovi (ijek.), cèp m, mn. cȅpovi (ek.)
1. cepec: za stojak je matuzicom privezan cijep
2. brazda za ladjo: parobrod siječe cjepove, u cijèpu (u cépu)
3. cepič: cijep se zove i kalem ili okulant ili navrt
4. humerale
5. strganija: odelo na njemu na cepove poderano - drill5 [dril]
1. samostalnik
saditvena brazda; sejalnik
2. prehodni glagol
saditi v brazde ali vrste - enrayure [ɑ̃rɛjür] féminin špice pri kolesu; prva brazda (na njivi)
- Gesäßkerbe, die, brazda med ritnicama
- Längsfurche, die, podolžna brazda
- Leiste, die, (-, -n) letev, letva, lata; letvica; (Kamm) greben; (Hautleiste) kožna brazda; Anatomie (Leistengegend) dimlje; an Knochen: letva; im Fels: polička, okrajek; Tierkunde Entenschnabel: plojka; Technik tirnica; krajec, krajnik; bei Stoffen: rob tkanine, poroba
- līnea (v rokopisih in izdajah tudi līnia) -ae, f (līneus: līnum)
1. lanena nit, vrvica, vož, vožínec, motvóz: nectere lineas, restes, funes Varr., ligato pede longa linea gallina custoditur Col., linea longinqua per os … religata Plin., l. dives Mart. ali l. margaritarum Dig. niz biserov, linea a genere suo appellata, quia ex lino fit Isid.
2. occ.
a) lineae mrežne niti: in plagis lineae offensae Plin.; meton. linea mreža: si feras lineis … contineas Sen. ph., usque ad infirma lineae Plin.
b) ódičnica, ribiška vrvica: tremulā captum lineā trahit piscem Mart.; preg.: mittam lineam Pl. hočem mu vreči trnek = hočem poskusiti ujeti ga.
c) merilna vrv(ica) rokodelcev (zidarjev, tesarjev idr.), grezilo, grezilna vrv: lineā discere uti Ci., ad lineam = v smeri navpik, navpično, solida corpora ferri deorsum ad lineam Ci., rectis lineis Ci. navpično navzgor, longitudines ad lineam, altitudines ad perpendiculum exigantur Vitr.
d) α) sploh vsaka poteza, narejena s peresom ali čopičem, poteza, poteg(ljaj), črta, linija (v geometriji, risarstvu, slikarstvu): linea est longitudo sine latitudine et altitudine Varr., lineam scribere Ci., lineam cinere ducere Plin., lineam ex colore ducere Q., l. circumcurrens Q. krožnica, lineae extremae Plin. obris, kontura, očrt; preg.: nulla dies sine linea Plin. brez poteze s čopičem, albā lineā signare, gl. albus; pren. očrt, načrt, obris, kontura, skica, zasnova, zasnutek, osnutek: primas lineas ducere Q., lineas umbrasve facere Gell. β) poseb. črta mejnica in od tod sploh pot, steza: Prud.; metaf. sorodstvena črta, sorodstvena linija: non tibi clara gentis linea nec proavis demissum stemma Stat., stemmata cognationum directo limite in duas lineas separantur Dig. γ) brazda prečnica (γραμμή) potegnjena na stadionu pred startom in ciljem tekališča ter zasuta z apnom ali kredo: Cass.; od tod pren.: si quidem est peccare tamquam transire lineas Ci. tako rekoč „iz ojnic skočiti“, „ojnice prestopiti (prestopati)“ = prestopiti (prestopati) mejo (ogrado), cum poëtae transilire lineas impune possint Varr., mors ultima linea rerum est H. konec (meja) (vsega pozemeljskega), lineas admoveri sentio Sen. ph. čutim, da se bližam koncu, da bom moral kmalu umreti; preg.: extremā lineā amare Ter. od daleč ljubiti, svojo ljubico smeti videti le od daleč. δ) pregraje v gledališču, tj. globoke, več kot 30 cm široke zareze v tlaku, ki so ločevale posamezne vrste sedežev: cogit nos linea iungi O.; pren.: adversus hoc facientem lineas poposcit Q. ε) v pl. obrazne črte, obrazne poteze, črte obličja, raze v obličju: Arn.