Franja

prae-palpō -āre (prae in palpāre) spredaj (po)božati, spredaj (po)gladiti: Paul. Nol.

sup-palpor -ārī (sub in palpārī) malce, (na)rahlo (po)božati: matri suppalparier (= suppalpari) Pl.

šášoljiti -īm
1. ekspr. brkljati: šašoljiti po kući
2. rahlo božati: ona bi osećala njegove ruke, prste kako šašolje oko vrata
3. šumotati: vjetrina zatalasa grane, koje počeše šašoljiti

caresse [karɛs] féminin ljubkovanje, božanje, laskanje; figuré jasno viden ali očiten znak naklonjenosti

faire des caresses à quelqu'un božati koga, laskati se komu

caricia ženski spol božanje, ljubkovanje, laskanje

hacer caricias, hacer una caricia (a) božati, ljubkovati
colmar de caricias obsuti z nežnostjo

dlȁka ž
1. dlaka: gladiti niz -u, uz -u božati po dlaki, proti dlaki; ne popustiti ni za -u za las ne popustiti; cijepiti, cepiti -u na četvero dlakocepiti, razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti; tražiti -u u jajetu iskati dlako v jajcu; ići komu uz -u zoprvati komu; ne imati -e na jeziku pogumno povedati svoje mnenje; od -e do grede od najmanjšega do največjega; prekinuti -u pretrgati prijateljstvo; na -u, u -u pričati natanko pripovedovati; probila ga je kozja dlaka osivel je; na -u sličan na las podoben; život mu visi o dlaci življenje mu visi na nitki
2. kocina: poče mu rasti dlaka začela mu je rasti brada
3. puh: dlaka na licu
4. vitica, oponec
5. ribja koščica: dlakavice su razne ribe pune sitnih koštica zvanih dlake

mimo moški spol mimik; burkež; dobrikanje, razvajanje; prisiljeno (navidezno skromno) vedenje

hacer mimos prisiljeno (navidezno skromno) se vesti
hacer mimos a alg. božati, ljubkovati koga

mulgeō -ēre, mulsī, mulctum (indoev. sor. bazi *Hmelk- gladiti, božati in *Hmelg̑- potegniti, smukati, drgniti, brisati; prim. gr. ἀμέλγω molzem, sl. molsti, mlesti, mleko, lit. mélžu, mìlžti molsti = stvnem. milchu, melchan = nem. melken molsti, lat. mulceō, mulctra) (po)molsti: oves Ca.; abs.: a mulgendo Varr., mulgere ab ἀμέλγειν Varr., mulgent vere ad caseum faciundum mane Varr., capras Plin., itaque separatim mulgendae sunt oves Col., lac statim mulctum Serv., quartus est, cum e et o in i mutant et consonantem quae praecedit in s, ut mulgeo mulsi mulseram M.; preg.: m. hircos V. (= gr. τράγον ἀμέλγειν) kozla molsti = lotiti (lotevati) se česa nesmiselnega, česa, kar ne obljublja nobenega uspeha.

pobóžati (-am) perf. ➞ božati accarezzare

rebours [rəbur] masculin protidlaka (blaga), figuré nasprotje

à rebours, au rebours proti dlaki, na srh; figuré narobe; nazaj
compter à rebours nazaj šteti
lire à rebours narobe brati
au rebours de proti, v nasprotju z
aller au rebours de l'évolution générale iti v nasprotju s splošnim razvojem
caresser un animal à rebours božati, gladiti, žival proti dlaki
faire tout à rebours narediti vse narobe
prendre quelque chose à rebours napačno razumeti
prendre le rebours de quelque chose krtačiti, česati proti dlaki
marcher à rebours ritensko hoditi

velours [velur] masculin žamet, baržun; napačno vezanje ("z" namesto "t")

doux comme du velours mehek ko žamet
velours de coton velvet
velours côtelé rebrasti žamet
des yeux de velours žametne oči
patte féminin de velours mačja taca s skritimi kremplji
faire patte de velours božati tistega, ki mu skušamo škodovati, skrivati svoje sovražne namene
la main de fer dans un gant de velours energična, avtoritativna oseba mehkega videza
marcher à pas de velours rahlo, tiho stopati
ça ira comme sur du velours to bo šlo kot po maslu
jouer sur le velours nič ne tvegati (pri igri); napraviti kaj brez tveganja, brez težav, v popolni varnosti
(théâtre) faire rire le velours igrati pred praznimi fotelji

гладить gladiti;
г. бельё likati perilo;
г. по головке božati;
г. по шерсти dobrikati se;
г. против шерсти govoriti, delati neprijetnosti

ласкать ljubkovati, srčkati, biti nežen s kom;
л. рукою božati;
л. себя надеждой tolažiti se z upanjem;