Franja

Nēre͡us -eos in -eī, (dat. -eī Pl.), acc. -ea, abl. -eō, m (Νηρεύς) Neréj, božanski morski starec, sin Okeana in Gaje, čarovnik, spreminjajoč se kakor Protej, s svojimi hčerami Nereidami (ki jih je po Heziodu 50) in soprogo Dorido (Doris) biva v globinah Egejskega morja: Pl., V., O., Petr., Q., Stat. idr., o centum aequoreae Nereo genitore puellae Pr.; pesn. meton. morje: quā totum Nereus circumsonat orbem O., vexit et Aeolios placidum per Nerea ventos Tib., hic primum rubuit civili sanguine Nereus Lucan., remo Nerea versat Canthus Val. Fl. — Od tod

1. adj.
a) Nērēïus 3 (Νηρήϊος) Nerêjev, nerêjski: Nereia Doto V. Nereida, praescia venturi genetrix Nereia leti O. Ahilova mati Nereida = Tetida (Thetis), iuvenis Nereius (= Phocus) O., Nereius nepos (= Achilles) H., Nereia turba Sil.
b) Nērīnus 3 Nerêjev, nerêjski, morski: ostendere gazas, nodosas vestes animantum Nerinorum Aus. = rib.

2. patron.
a) Nērēis -idos, acc. -ida, nom. pl. Nērēidēs (daktilski pesniki merijo tudi Nērĕĭdēs) -um, acc. -idas, f (Νηρηΐς) Nereída, Nerejeva hči: Nereidum mater (= Doris) V., Nereida colligit orbam O., virides Nereidas oro O., aequoreae Nereides Cat., Nereis Thetis Tib. — Kot nom. propr. Nereída

1. Priamova hči: Hyg.
b) hči epirskega kralja Pira: L., Iust.
b) Nērēīnē -ēs, f (Νηρηΐνη) = Nērēis Nereína, Nereída, Nerejeva hči: tene Thetis tenuit pulcherrima Nereine? Cat. (prim. Neptūnīnē pod Neptūnus). Soobl. Nērīnē -ēs, f Nerína: Nerine Galatea V.

nōtiō -ōnis, f (nōscere)

1. spoznavanje česa, seznanjanje s kom, čim: quid tibi hanc notiost … amicam meam? Pl. zakaj se seznanjaš s to mojo ljubico?, kaj se imaš brigati zanjo?

2. occ. oblastniško, politično, uradn(išk)o seznanjanje, jemanje na znanje =
a) preiskava, preiskovanje: Dig., pontificum, populi Ci., dilatā notione de iure flaminis T.
b) notio censoria α) cenzorska (cenzorjeva) preiskava: censoria notio et gravissimum iudicium Ci., tenere iudicium notionemque censoriam Ci. β) n. censorum ali censoria cenzorski (cenzorjev) ukor: notiones animadversionesque censorum Ci., in cuius (sc. Sallustii) historia notiones censorias fieri atque exerceri videmus Gell.
c) actoris notio oblastniška, uradna preiskava, ki je želi tožnik: Ci.

3.
a) znanje, vedenje: ceteri agri sine populi Romani notione addicentur Ci., n. futuri Aur.
b) znanje o čem, poznavanje (umevanje) česa, pojem, predstava o čem, pomen česa, (po)misel na kaj, o čem, glede česa: n. boni vini Ci., animi Ci., rerum notiones Ci., notio de fortitudine Ci., in omnium animis notiones deorum impressit natura Ci. božanski pojem, pojem „bog“, mens … fugere intellegentiae nostrae vim et notionem videtur Ci. zdi se, da si naš razum ne more razlagati, da naš razum ne more dojeti (razumeti), neque alia huic verbo subiecta notio est Ci. in ta beseda ne sloni na nobeni drugi (po)misli, notiones, quas ἐννοίας vocant Ci., notiones insitae Ci. čisti pojmi, pojmi a priori = gr. προλήψεις.

partus -ūs, m (parĕre)

1. roditev, rojevanje, rôdnja, porod (o ženskah in samicah živali): Ci. idr., Diana adhibetur ad partūs Ci., aliquem partu dare, edere, reddere, eniti, creare O. koga (po)roditi, dicuntur geminae pestes cognomine Dirae, quas et Tartaream Nox intempesta Megaeram uno eodemque tulit partu V. hkrati roditi, partus tempus adventat Macr., cum aliquo uno partu editum esse Eutr., quando partus tempus advenerit Vulg., uxor in partu perierat Sen. rh., ex partu decedere Asc.; (o živalih) (s)kotitev, povŕg: Varr., (o kokoših) nesenje: Col.; (o ribah) drst, drstenje, drstitev: H., Plin.; metaf. o trojanskem konju: Pergama partu inflammare nocturno Graiugenarum Lucr.; pren.: Graeciae oratorum partūs atque fontes Ci. porodi in viri = začetek in izvir.

2. (o moškem spolu) zaploditev, oploditev, spočetje (= gr. τόκος): Ci. poet., Varr.

3. meton.
a) čas poroda: cum adpropinquare partus videretur Ci., luna graviditates et partūs adfert Ci., gravidae coniugis aures vocibus his monuit, cum iam prope partus adesset O.
b) telesni plod (sad), otrok, dete, mladič: Latona partu gravida T., deûm partus V. božanski sin, partus terrae H. = Giganti, partus Ledae Pr. = Helena in Klitajmnestra, bicipites hominum aliorumve animalium partus T., bestiae pro suo partu propugnant Ci., ferae partus suos diligunt Ci., partum ferre ali gerere Plin. noseča (breja) biti, partum edere (o ženski) (po)roditi, (o živalih) skotiti, povreči: Ci. idr., plures enixa partus L., coniux sex partus enixa T., partūs abigere T., partum sibi medicamentis abigere Ci. = partum elidere Cels., Plin.; partus pri kokoših = jajce: Ap.; metaf. o rastl. sad, plod: Varr., Col., Plin.; pren. sad: neque concipere aut edere partum mens potest, nisi … Petr.

Opomba: Dat. sg. partū: Pr.; dat. in abl. pl. partubus: H., nenavaden partibus: Ap.; star. gen. sg. partī: Pac. in partuis Varr.

pésnik (-a) | -ica (-e) m, f poeta (-essa); pren. cantore (-ora); aedo; vate:
epski, lirski pesnik poeta epico, lirico
božanski pesnik (Dante) il divino poeta, il sommo vate
bibl. pesnik psalmov psalmista
pren. pesniki Parnaso:
slovenski pesniki il Parnaso sloveno

Phorcus² -ī, m (Φόρκος) Fórk(us), Fórkos, božanski morski starec, Neptunov sin, oče Meduze in njenih sester: V., Plin., Lucan., Val. Fl., Hyg. — Od tod

1. Phorcis -idis in -idos, f Fórkida, Forkova hči (= Gorgo): Pr., sorores Phorcides (= Gorgones) O.; abl. pl. Phorcisi Hyg.

2. (iz soobl. Phorcȳn -ȳnis, m, Φόρκυν) Phorcȳnis -idis in -idos, f (Φορκυνίς) Forkínida = Fórkida: Phorc. Medusa O., Lucan., tudi samo Phorcynis (= Medusa) O., pesn. = Meduzina glava: O.

poēta m (f -tessa; m pl. -ti)

1. pesnik, poet:
il divino poeta božanski pesnik, Dante

2. pren. pesnik, pesniška duša:
avere un animo di poeta imeti pesniško dušo

3. pog. čudak, posebnež; slabš. sanjač

statua -ae, f (statuere)

1. kip, soha, figura, skulptura, statua (večinoma kakega človeka, simulacrum pa je poseb. božanski kip): Petr., Sen. ph., Q., Lact. idr., statua aurata L., statuas et imagines … summi homines reliquerunt Ci., ita censeo: … senatui placere Ser. Sulpicio statuam pedestrem aëneam in rostris … statui Ci., alicui statuam equestrem inauratam statuere Ci., statuam alicui ponere Ci., V., Ph. ali constituere N., statuam facere Pl., Enn. fr., Plin., ingenium, … statuā taciturnius exit H., hospes inauratā pallidior statuā Cat.; s subjektnim gen.: urbium statuae H. od mest postavljeni kipi, statua Arvernorum (za Arvernce) Plin.; z objektnim gen.: statuas deorum ponere Ca. ap. Prisc., Stesichori poetae statua Ci., simulacra deorum, statuae veterum hominum Ci., equestres Marcellorum statuae Ci., Caesaris statuam consecrare O.

2. steber: statuae marmoreae Vop.

ἄ-βροτος 3 in 2 ep. poet. neumrljiv, brezsmrten; božanski, svet.

δαιμόνιος 2 in 3 (δαίμων) vse, kar kaže delovanje višje moči 1. a) od boga poslan, božanski, božji; τὰ δαιμόνια božje reči, božja volja, usoda, božanske skrivnosti, naravni zakoni; b) nesrečen. 2. nadnaraven, neobičen, izreden, čudovit, čuden Rabi se v prijaznem in neprijaznem nagovoru ὦ δαιμόνιε predragi, čudak, nesrečnež, nesrečnik, neumnež, zaslepljenec, brezbožnež. – adv. -ίως, sup. δαιμονιώτατα pod vidnim delovanjem božanstva.

δῖος 3 ep. in poet.; fem. ep. δῖα, at. δία, Evr. Bakh. 598 δῖος [Et. iz διϝιος, lat. dius, božji iz divios, sub dio, gl. Ζεύς] 1. svetel, bliščeč, krasen, vzvišen, izvrsten, vrl συβώτης, plemenit. 2. božanski, nebeški, od boga. 3. (Διός) kar pride od Zevsa, Zevsov sin, hči, φλόγα δίου βροντᾶς Zevsov tresk.

διο-τρεφής 2 (τρέφω) od Zevsa hranjen, božanski, Zevsov gojenec, od Zevsa postavljen.

θεά, ἡ, ep. θέαινα [dat. pl. ep. θεῇς, θεῇσι] božica, boginja; μεγάλα θεά Demetra in Perzefona; αἱ σεμναί Erinije; adi. božanski μήτηρ.

θε-ήλατος 2 (θεός, ἐλαύνω) poet. ion. od boga poslan, naklonjen, zapovedan; božji, božanski πράγμα, μάντευμα, φθορή.

θεῖος² 3 [comp. θειότερος] 1. božji, božanski, od boga poslan (izvirajoč) γένος, ὀμφή, νόσος, μανία, nadnaraven. 2. bogu posvečen, svet ἀγών, χορός. 3. bogu podoben, blag, odličen, vzvišen, čudovit, popoln. – subst. τὸ θεῖον božanstvo, božja volja (ukrep), previdnost, dogodek po božji previdnosti; τὰ θεῖα božje skrivnosti, strah božji; božji izrek, božja služba, vera. – adv. θείως božje, po božji previdnosti (odredbi).

θεο-ειδής 2 ep. poet. θεο-είκελος 2 ep. (ἔοικα) bogovom enak, bogopodoben, božanski.

θεσπέσιος 3, poet. tudi 2 (θεός, σεπ, ἔσπετε) ep. poet. 1. božji, vzvišen, diven, čudovit, neizrekljiv. 2. božanski, silen, neizmeren, velikanski, grozen, θεσπεσίῃ(sc. βουλῇ) po božji volji; θεσπέσιον ὡς ἡδύ neizrečeno sladko, θεσπέσιον οἷον izredno krasno, nepopisno lepo.

θέσπις, ιος, ὁ, ἡ [Et. θεσ (gl. θεός) + -σπι- (gl. ἐνέπω). – acc. θέσπιν]. ep. poet. = θεσπέσιος 1. od boga navdihnjen, vnet. 2. božanski, diven, silen.

θέσ-φατος 2 (θεός, φημί) ep. poet. 1. od boga povedan, prorokovan, od bogov določen ali prirojen, τὸ θέσφατον božji izrek, prorokba, prorokovanje. 2. od boga prihajajoč, božji, božanski ἀήρ.

ἱερός² 3 in 2 ion. ἱρός [Et. iz hιαρός, ἰσαρός, kor. ais, is, lat. aestumo, nem. Ehre (stvn. êra iz aiza), gl. αἴδομαι] 1. svet, posvečen komu τινός, τινί, božji, božanski (vse kar prihaja od bogov, kar pripada bogovom, kar je pod božjim varstvom). 2. vzvišen, izvrsten, odličen, vrl, neoskrunljiv, ἱερὰ συμβουλή pošteno svetovati je sveta dolžnost. 3. subst. a) τὸ ἱερόν, ion. ἱρόν darilo, žrtva, darilna žival, svetišče, tempelj, proročišče, τὰ ἱερά drob žrtvovanih živali, proročni znaki v drobu; b) praznik, svečanost, bogoslužje, sveti obredi, misteriji, χράομαι τῷ ἱερῷ navzoč sem pri svečanosti; c) posvečeni predmeti.

νεκτάρεος 3 ep. nektarski, božanski, lep.