Franja

vaguer [vage] verbe intransitif bloditi, tavati; verbe transitif drozgati, mečkati (mošt v kadi)

verùnjati -ām dial. bloditi, tavati: nekoliko dana verunjao je po terenu

vŕljati vr̂ljām
1. potikati se: ovaj dečko jednako vrlja po selu
2. bloditi, tavati: po ovim ćorbudžacima vrlja izgubljena ljudska duša
3. izmikati se: vrljati pred sudom
4. biti nestanoviten: vrijeme vrlja
5. teptati: vrljati travu, žito

vrlúdati vr̀lūdām
1. bloditi, kolovratiti: vrludam tijesnim ulicama grada
2. opotekati se: nisam ni išao kako treba već sam vrludao
3. potikati se po svetu: kao prosjak vrluda po svijetu
4. viti se: preko brda vrludao je uzan put

wandeln

1. intransitiv sprehajati se; Biologie bloditi

2. transitiv spremeniti, spreminjati (sich se)

wander¹ [wɔ́ndə] neprehodni glagol
bloditi, begati, tavati, potikati se, potepati se, klatiti se; potovati, pešačiti; zabloditi, zaiti (tudi figurativno)
oddaljiti se (from od, tudi figurativno)
viti se (reka, cesta); govoriti brez zveze, biti nepazljiv, blesti, fantazirati; biti duhovno odsoten, raztresen
prehodni glagol
prepotovati, prehoditi
pogovorno zavesti v zmoto, voditi za nos, zmesti, zbegati

to wander out of one's way zaiti, zabloditi
to wander from the subject oddaljiti se od predmeta
to wander off oditi, oddaljiti se, izgubiti se (tudi figurativno)

wilder [wíldə] zastarelo, poetično prehodni glagol
zapeljati, zavajati v zablodo
neprehodni glagol
(za)bloditi; biti zmeden

блуди́ти блуджу́ недок., blodíti blódim nedov.

блудить

1. bloditi, tavati;

2. razuzdano živeti; krasti

блуждать bloditi; klatiti se;

блука́ти -ка́ю недок., blodíti blódim nedov.

бродить

1. bloditi, tavati, klatiti se;
б. в потёмках ne znajti se;

2. vreti

кружить vrteti, obračati; krožiti; zaokroževati; delati ovinke, bloditi;
к. голову povzročati vrtoglavico, glavo mešati;

ника́ти -ка́ю недок., blodíti blódim nedov., távati -am nedov., klátiti se klátim se nedov.

плутать bloditi, tavati

cālīgō (pri L. v boljših rok. tudi calligo) -āre -āvī -ātum (cālīgō -inis)

I. intr.

1. z act. pomenom temniti: aram tenui caligans vestiet umbra (Centaurus) Ci. (Arat.), omnem, quae nunc obducta tuenti mortalīs hebetat visus tibi et humida circum caligat, nubem eripiam V.; pt. pr. met. = omotičen, vrtoglav: caligantes fenestrae Iuv.

2. s pass. pomenom temneti, temen biti, mračen biti: mundus caligans Cu., caligantem nigra formidine lucum ingressus V., per umbras et caligantes animarum examine campos Stat. Poseb. o očeh in osebah
a) kot nenadno stanje temneti = tema (črno) se dela komu pred očmi: caligant oculi Lucr., Cels. idr., caligat in altis obtutus saxis Sil., caligavit aspectus Cypr., lato Mucius caligat in hoste Sil.
b) kot trajno stanje slaboviden biti, brljav biti, slabo videti: Gell., cuicumque oculi caligant Cels., oculi eius caligaverant Vulg., qui legis Oedipoden caligantemque Thyesten Mart.

3. pren.
a) po temi bloditi: orbatae caligant vela carinae Stat. ne vedo, kam bi se obrnila.
b) (o osebah) v duhovni temi tavati = ne (raz)ume(va)ti, ne izprevideti; slep biti za kaj: ad cetera caligant Cu., ad pervidendum, quid sit, quod beatam vitam efficiat, caligant Sen. ph., ad quas (vires religionis) maxime etiamnum caligat humanum genus Plin.; pren.: caligare in sole Q. pri belem dnevu ne videti = jasnosti navkljub ničesar razumeti.

— II. (v pozni lat.) trans. = s temino zastreti (zastirati): Fulg.

circumerrō -āre okrog bloditi; z dat.: lateri Sen. ph.; z acc. temporis: tempora, quae Saturnus... circumerrat Ap.

coerrō -āre skupaj bloditi, pohajati, okrog hoditi, ovinkariti: Paul. (Dig.).

durchirren bloditi po

inter-errō -āre vmes bloditi, biti, se nahajati: splendore i. Prud.