Franja

sfavillare v. intr. (pres. sfavillo)

1. iskriti se; blesteti, bleščati se

2. pren. žareti:
il viso gli sfavillava di gioia obraz mu je žarel od veselja

sfolgorare v. intr. (pres. sfōlgoro) svetiti se, bleščati se, žareti

shimmer [šímə]

1. samostalnik
bleščanje, blesk, svetlikanje, migljanje

2. neprehodni glagol
svetlikati se, bleščati se, migljati

sparkle [spa:kl]

1. samostalnik
iskrenje, iskra; blišč, blesk, bleščanje, sijaj; živahnost

2. neprehodni glagol
iskriti se, svetiti se, bleščati se, blesteti (tudi figurativno)
peniti se (o pijači), musirati

their conversation sparkles with wit njihov pogovor se iskri od duhovitosti
his eyes sparkled with anger oči so se mu (za)iskrile od jeze
the stars sparkle zvezde se bleščijo
to sparkle out sleng onesvestiti se

splēndere^* v. intr. (pres. splēndo) sijati, bleščati se; žareti (tudi pren.)

sprühen intransitiv pršeti; rositi; Technik prskati, pršeti; Diamanten: bleščati se; transitiv razprševati, pršiti; vsipati; Wäsche: poškropiti, navlažiti; figurativ sprühen vor Freude usw. prekipevati od veselja (itn.)

star² [sta:] prehodni glagol
okrasiti, posuti (kaj) z zvezdami
tisk staviti (označiti z) zvezdico
gledališče dati (komu) glavno vlogo

starred with gold okrašen z zlatimi zvezdami
neprehodni glagol
blesteti, bleščati se
gledališče igrati glavno vlogo

starred by X.Y. v glavni vlogi (igra) X. Y.
to star it igrati glavno vlogo

strălucí -ésc vi.

1. (za)sijati, (za)svetiti, blesteti

2. (za)bleščati se, (za)lesketati se

3. odsevati

superbiō -īre -iī (superbus)

1. biti ošaben (prevzeten, ohol, domišljav, objesten, nadut itd.), prevzetovati, prevze(ma)ti se, bahati se, hvaliti se, ponašati se s čim; abs.: Vulg., si habes, quod liqueat, neque respondes, superbis (v novejših izdajah superbe) Ci.; večinoma z abl. causae (zaradi česa oz. s čim): Ph., Plin., Cl. idr., formā, patriis actis, avi nomine O., annua designatione T.; s praep.: adversus dominos, de vita Aug.; s kavzalnim stavkom: superbire miles, quod filius legati … satis ostenderet T.; z inf.: spoliare superbit Oenides Stat. mu iz ošabnosti ne vzame orožja.

2. metaf. (o stvareh)
a) superbiens iactantia Aug. ošabna.
b) (v pozitivnem pomenu) kazati se, bleščati se, blesteti, krasen (imeniten, sijajen, odličen, dičen) biti: quae sub Tyria concha superbit aquā Pr.; z abl.: Cl., hāc (sc. gemmā) certe apud Menandrum et Philemonem fabulae superbiunt Plin.

tornasolar barvo spreminjati; bleščati se

twinkle [twiŋkl]

1. samostalnik
svetlikanje, bleščanje, migljanje, migotanje, utripanje, mežikanje; iskrenje; trzaj, tren (očesa); kratek, hiter premik
figurativno hip, trenutek

in a twinkle, in the twinkle of an eye v hipu, kot bi trenil (z očesom)
a humorous twinkle šegavo mežikanje

2. neprehodni glagol
migljati, migotati, utripati, mežikati, žmeriti; treniti (z očesom); hitro se premikati sem in tja; iskriti se, svetlikati se, bleščati se, zasvetiti se
prehodni glagol
oddajati (svetlobo) s svetlikanjem (iskrenjem); mežikati (z očmi)

to twinkle at a joke pomežikniti ob dovtipu
stars are twinkling in the sky zvezde utripajo na nebu

vibrō -āre -āvī -ātum (indoev. baza *u̯ei̯b- viti, sor. z *u̯ei̯p-; prim. skr. vēpatē, vēpati (on) se trese, trepeče, lit. vyĩbur-iu, vyĩbur-ti, vyĩbur-oju, vyĩbur-oti mahati, udarjati (s čim), stvnem. wipf zagon, zamah, koleb, wipfil = nem. Wipfel vrh drevesa, krošnje, stvnem. weibon kolebati, zibati se, biti nemiren, nem. wippen)

I. trans.

1. spraviti (spravljati) v (tresoče) gibanje, (za)tresti, vreči (metati), mahniti (mahati), (za)vihteti, zaviti (zavijati), (za)sukati, obrniti (obračati), zamahniti (zamahovati), (zavibrirati ipd.: Sen. tr., Cl. idr., hastam, hastas ante pugnas Ci., tela Cu., vibrantes dextris tela L., vibrata fulmina iactat O., sustinentium humeris vibratus T. „kvišku zamahnjen“ = vzdignjen; occ. zavihteti in zagnati (zaganjati), (za)degati, vreči (metati), (za)lučati, (za)vihteti: iaculum vibrare, spicula per auras vibrata O., hastam manu vibrare Cu., vibratus ab aethere fulgor cum sonitu venit V., huic fulmina vibrat Iuppiter Cl.; med.: iaculum (neka kača) ex arborum ramis vibrari Plin. da se zaganja z vej; pren.: truces vibrare iambos Cat. metati, lučati, spuščati, tela mortem vibrantia Amm. s smrtjo grozeče (preteče), smrtonosne.

2. metaf.
a) „povzročiti (povzročati) majanje, tresenje, nihanje, guganje ipd.“ = (za)gibati, zagnati (zaganjati) kaj, da se trese, (z)drmati, (za)majati, razmajati, (s)tresti, stres(a)ti, pretres(a)ti, (za)nihati, (za)gugati, (za)zibati ipd.: linguas vibrans draco Val. Fl., vibratā linguā C. s tresočim se jezikom, serpens squalidum crista caput vibrans Sen. tr., vibrari pallentia membra O., viscera vibrantur T., tremor vibrat ossa Cl., vibrabant flamina vestes O. so povzročili, da je obleka plahutala, so se igrali z obleko, vibrare urbem Amm. (o potresu); med. vibrari tresti se: vibrari membra videres O.
b) dati (dajati) čemu svetleti, povzročiti (narediti, storiti), da kaj sveti (se svetlika, se blešči, se lesketa, svetli) ipd.: vibrata flammis aequora Val. Fl. oddajajoče tresočo se (migljajočo, migetajočo) svetlobo, bleščeče se, lux oculorum vibrata Amm. iskreča se, tremulos umeris gaudent vibrare colores Cl. omogočiti barvam, da so svetle = da se … barve svetijo.
c) (s)kodrati, nakodrati: crines vibrati V., capillus vibratus Plin., calamistris vibrare caesariem Arn. —

II. intr.

1. (s)tresti se, trzniti (trzati), utripniti (utripati), (za)drhteti, (za)drncati, (po)migati, (po)migljati, (za)migotati, (za)kolebati, (za)vibrirati, (za)nihati, (za)gugati se: tres vibrant linguae O. se sukljajo, migljajo, migotajo, linguā vibrante Lucr. (o kači), supercilio vidi vibrante loquentes O., nervi vibrantes Sen. ph., clipeum … vibranti medium cuspis transverberat ictu V. (ker se kopjišče še trese zaradi sunka), vibravit lancea Sil., terrae motus non simplici modo quatitur, sed tremit vibratque Plin.

2. metaf.
a) migljati, bleščati se, bliščati (se), lesketati se, svetleti, svetiti se, svetlikati se, iskriti se, bliskati se, poblis(k)niti (pobliskovati, pobliskavati), (vz)plamteti, utripniti (utripati), (po)migljati, plamikati, jezljati, (za)plapolati, švigniti (švigati) ipd.: tela … lato vibrantia fero O., gladio vibranti V., ensis vibrat Val. Fl., vibrantia signa Fl., vibrabat ab ore ignis Sil., vibrant incendia Sil., ignibus Ide vibrat Val. Fl., ardor vibravit in undis Cl., mare, qua a sole collucet, vibrat Ci., fundit (sc. sapphirus) autem aspectu leniter blandum neque in oculos, ut carbunculi, vibrantem Plin.; pren. (o govoru): cuius (sc. Demosthenis) non tam vibrarent fulmina, nisi … Ci., oratio incitata et vibrans Ci. krepek, jedrnat, vznesen; tako tudi sententiae vibrantes Petr. ali breves vibrantesque sententiae Q.; od tod adj. pt. pf. v komp.: iambus flammis fulminis vibratior Aus. krepkejši.
b) (o glasu) glasiti se, doneti, zveneti, razlegati se, odmevati: sonat vox et vibrat in auribus meis Sen. ph., sonus lusciniae vibrans Plin., querela adhuc vibrante Val. Max.

блища́ти -щу́ недок., bleščáti se -ím se nedov., blestéti -ím nedov., lesketáti se -ám se nedov.

искриться iskriti se; bleščati se

переливаться bleščati se; prelivati še (barve, toni)

поблёскивать svetlikati se, bleščati se

aurōrō -āre (aurōra) žareti kakor zora = žareče bleščati se: Varr. ap. Non.

fulgurō -āre -āvī -ātum (fulgur)

I. intr.

1. bliskati (se): Iove tonante fulgurante Libri augurales ap. Ci., proximus Hydrochoi fulguret Oarion Cat. fulgurat Sen. ph. bliska se, cum fulgurabit Plin., noctu sine tonitribus fulgurat Plin.; metaf. o silnem govorniku: Q. (2, 16, 19); o govoru: fulgurat vis eloquentiae, fulgurat oratio Plin. iun.

2. bleščati (bliščati) se, lesketati (se), svetiti se: domus iam fulgurat auro Stat., aurum fulgurans Ap., ignis oculis fulgurat Sil. —

II. trans. dati, da se bliska: coruscationem f. Vulg. strelo vreči. Od tod pt. pf. fulgurātus 3 od strele zadet; subst. fulgurāta -ōrum, n stvari, ki jih je strela zadela: omnibus fulguratis odor sulphuris inest Sen. ph.

gemmō -āre -āvī -ātum (gemma)

1. brsteti, v brstje iti, popke delati, popke odganjati ali poganjati, dobiti popke: VARR., COL., PLIN., PALL., „gemmare vitīs“ ... etiam rustici dicunt CI.

2. (le v pt. pr.)
a) biti okrašen z dragulji, od draguljev žareti (bleščati se, lesketati se): gemmantia sceptra O.
b) metaf. bleščati se (lesketati se, svetiti se, iskriti se) kakor dragulj(i) herbae gemmantes rore recenti LUCR., pinnae gemmantes caudae COL., Memphites ... gemmantis naturae PLIN., gemmantes explicat alas (pavo) MART.

inter-niteō -ēre -uī vmes, iz(za) česa bleščati (svetiti) se, prosevati, presevati: etiamsi quā (sem ter tja) sidera internitebant Cu. (skozi drevesa), nunc internitente lucis fulgore Cu. (skozi oblake), (smaragdi) tellure internitent Plin., ignis i. Cu., gemmae internitentes Cu., caeli fulgor internitens Cu. sem ter tja zabliskajoč se.