Franja

front-bencher [frʌ́ntbénčə] samostalnik
britanska angleščina minister; bivši minister; vodja opozicije

jailbird [džéilbə:d] samostalnik
pogovorno zapornik, bivši zapornik, kdor je pogosto v zaporu

materasso m

1. žimnica

2. šport žarg. bivši boksar (ki služi kot sparing partner)

praesidālis -e (praeses) namestniški: apparitor Amm., provincia, iudicium, iurisdictio pozni Icti., Lamp.; subst. praesidālis -is, m bivši namestnik: Amm. Prim. tudi praesidiālis.

praesidiālis -e (praeses) namestniški: officium Amm., provincia Lamp., Symm., vir Symm. bivši namestnik; subst. praesidiālis -is, m bivši namestnik: Amm. — Adv. praesidiāliter nadziralno, nadzirajoče: Isid. Prim. tudi praesidālis.

praetōrius 3 (praetor)

1. prétorski: provincia, potestas, turba Ci., comitia C., Ci., L. za izvolitev pretorjev, edictum Ci., ius Ci. od pretorja izhajajoče; tako tudi actio Icti., tutor G., Ulp. od mestnega pretorja postavljen.

2. prétorski = k prétorju v provinci sodeč, próprétorski, namestniški, namestnikov: domus Ci. pretorjevo uradno stanovanje (v provinci), cohors Ci. namestnikovo spremstvo, exercitus Fl.

3. poveljniški, poveljnikov, vojskovodjev: imperium (pri ladjevju) Ci. nadpoveljništvo, nadpoveljstvo, vrhovno poveljstvo, navis L. admiralska, classica Pr. poveljnikovo znamenje za napad, cohors C. poveljnikova telesna straža (iron.: scortatorum praetoria cohors Ci. (o Katilinovi tolpi)); pozneje = cesarjeva telesna straža, cesarska garda (nav. cohors praetoriana) T., castra Plin., Amm. pretorijánska vojašnica, porta C. sprednja (proti sovražnikom obrnjena) vrata, kjer je stal poveljniški šotor. — Od tod subst.
a) praetōriae -ārum, f (sc. cohortes) pretorijánske kohórte, pretorijánci: Aur.
b) praetōrius -iī, m (sc. vir) bivši prétor, mož pretorskega stanu: C. , Ci., N., Plin., Vell.
c) praetōrium -iī, n α) uradna hiša (uradno stanovanje, urad) namestnika v provinci: adesse praetorio Cu., candelabrum in praetorium deferunt quam occultissime Ci.; metaf. (knežja, kraljeva) palača, dvor: praetoria regis Iuv. Od tod vsako krasno poslopje, palača, gosposka hiša, selski (podeželski) dvorec, pristava: Iuv., Stat., Suet., Porph. β) pretórij = glavno (osrednje) mesto v rimskem vojaškem taboru (kjer je bil poveljniški šotor, ara, augurale in tribunal), glavni stan v taboru, glavno poveljstvo, tudi sam poveljniški šotor: S., Pr. idr., fit celeriter concursus in praetorium C. glavno mesto, in praetorio tetenderunt Albius et Atrius L., alterum illi iubet praetorium tendi C. drug glavni stan, in praetorium se contulit C. v poveljniški šotor; pesn. metaf. matičnjak v panju (ulju): in praetoria densae (sc. apes) miscentur V. γ) meton. γα) vojni svet, ki se je shajal v glavnem stanu: praetorium mittere L., praetorio dimisso signa concinunt L. γβ) cesarjeva telesna straža, cesarska garda: Plin., Suet. idr., militiam orant, igitur in praetorium accepti T., praefectus praetorio T., Suet., Icti. načelnik cesarske telesne straže, poveljnik cesarske garde (pretorijancev); bila sta dva.

prīvus 3 (iz *prei-u̯os = umbr. prever = singulis, preve = singulāriter)

1. posamezen, posamičen, vsak: homines Ci., dies Lucr., ut privos lapides silices privasque verbenas secum ferrent L., bubus privis binisque tunicis donati L.

2. svoj, lasten: conducto navigio … priva triremis H.

3. svoj = poseben, nenavaden: turdus sive aliud privum H. kaj drugega posebnega, Graeci ea dicunt privis vocibus Gell. izražajo to s posebnimi gesli (namigi).

4. oropan česa, bivši (bivajoč) brez česa: militiae S. fr., verae rationis Ap.

prō-cōnsul -sulis, m (iz klas. pro consule, gl. pod prō) prókónzul, bivši konzul, ki je po koncu svojega konzulovanja šel kot namestnik v kako provinco: Quadr. fr., Ci., C., S. fr., S., L., Auct. b. Afr., Auct. b. Alx., Sen. rh., Vell., Sen. ph., Plin., Plin. iun., T., Suet., Gell., G., Fr., Ap., Icti., Eutr., Aus., Amm., Lamp., Vop., M. idr.; za časa cesarjev (cesarski) namestnik v senatskih provincah: Suet., G.

prō-praetor -ōris, m (iz abl. prō praetōre; prim. prō¹) próprétor = bivši (nekdanji) pretor, namestnik, po končani pretorski službi poslan v provinco brez vojaškega poveljstva: res a propraetore gesta Ci., bella a propraetoribus administrantur Ci.; v prvotni obl.: Aulo fratre in castris pro praetore relicto S., idem pro praetore Lusitanos aggressus est L., Latinius Pandus pro praetore Moesiae T.

quaestōrius 3 (quaestor)

1. kvéstorski, kvéstorjev: Q., Plin., Cod. Th., officium Ci. ep., comitia Ci. ep., L. tributske komicije za volitve kvestorjev, insignia T., porta L. zadnja vrata v taboru (blizu kvestorjevega šotora), nav. imenovana decumana, forum (v taboru) L., scriptus Suet. pisarska služba pri kvestorju; subst. quaestōrium -iī, n
a) (sc. tentorium) kvéstorjev šotor (v taboru): captum quaestorium est L.
b) (sc. aedificium) kvéstorjevo uradno stanovanje v provinci, kvestórij: Thessalonicam me in quaestorium duxit Ci.

2. kvéstorski = kvéstorskega ranga (stanu, čina): legatus Ci. s kvestorskim činom, adulescens nondum quaestorius L. ki še ni bil niti kvestor, quaestor iuvenis T. ki je bil kvestor; subst. quaestōrius -iī, m bivši kvéstor: Ci., Suet., Dig.

ràskaluđer m, raskàluđer m razmenih, bivši menih

rȁskmet m bivši župan, prim. tudi kmet

rȁsknēz m, mn. rȁsknezovi in rȁskneževi bivši vaški knez, prim. knez

ráspop m, ráspop m razpop, bivši pop

sacerdōtālis -e (sacerdōs) svečeniški, duhovniški: AMBR., TERT. idr., ludi PLIN. IUN. igre, ki so jih svečeniki prirejali ob nastopu svoje službe, nomen MACR. pri svečenikih ustaljeno (običajno), collegia LAMP., sedes AMM. škofovska stolica, sacerdotalis vir VELL. (o bivšem velikem svečeniku) mož svečeniškega stanu, cathedra HIER. prižnica; subst. sacerdōtālis -is, m bivši svečenik: TERT., COD. TH., AMM.

spretato m relig. bivši duhovnik

sūtōrius 3 (sūtor) čevljarski: atramentum Ci. ep., Cels., Plin. čevljarska črna barva (galic, galič), fistula Plin. čevljarski nož (krinec, krajač), atrium sutorium Varr. čevljarska lopa (kraj v Rimu); subst. sūtōrius -iī, m bivši čevljarski krpač: nostri enim, credo, gravis habent, Turpionem sutorium et Vettium mancipem Ci. ep.

tribūnicius 3 (tribūnus) tribúnski, tribúnov, in sicer

1. ljudskotribunski, ljudskega tribuna (ljudskih tribunov) (gen.): Val. Max., Fl. idr., potestas C., Ci., vis C., intercessio C. ki pripada ljudskim tribunom, do katere imajo ljudski tribuni pravico, procellas L. ali seditiones S. ki so jih sprožili (obudili) ljudski tribuni, ius, collegium Ci., rogationes, leges Ci. ki so jih predlagali (sprožili) ljudski tribuni, comitia Ci. ep. za volitev ljudskih tribunov, candidati Ci. ep. kandidati za tribunat, potegujoči se za tribunstvo, viatores T. tribunski biriči, sodni sluge; subst. tribūnicius -iī, m (sc. vir) bivši (ljudski) tribun: Ci., L.

2. vojaškotribunski, vojaškega tribuna (vojaških tribunov) („polkovniški“): equites Romanos in tribunicium restituit honorem C.

veteran [vétrən]

1. samostalnik
veteran (star vojak ali uradnik)
vojska, ameriško bivši bojevnik; demobiliziran vojak

2. pridevnik
veteranski; osivel ali ostarel (v službi)
figurativno izkušen; dolgoleten

a veteran alpinist izkušen alpinist
a young veteran ameriško mlad bivši bojevnik
veteran service dolgoletno službovanje
veteran skill z dolgo prakso pridobljena spretnost
veteran troops v boju preizkušene čete

распоп m (zast.) bivši pop