Franja

rȁzbujao -ala -o bujen, bohoten, razbohoten

redundant [ridʌ́ndənt] pridevnik (redundantly prislov)
preobilen, (ki ga je) na pretek, odvečen, nepotreben; čezmeren, pretiran, nezmeren; prenatrpan (with z)
bujen, razkošen, prekipevajoč, bogat; razmetan, raztresen

redundant style odvečnih besed prepoln slog
redundant workers odvečna delovna sila

rigoglioso agg.

1. bot. bujen, bohoten

2. pren. živahen; bohoten

roody [rú:di] pridevnik
bujen, bohoten

sonsy, sonsie [sɔ́nsi] pridevnik
škotsko, narečno bujen, jeder (deklè), kipeč od zdravja; prijeten, udoben; dobrodušen; izdaten, zadosten

stufós -oásă (-óşi, -oáse) adj.

1. gost, bujen

2. razvejan, košat

succulent [sʌ́kjulənt] pridevnik (succulently prislov)
sočen, poln soka
botanika mesnat; redilen
figurativno obilen, bogat, bujen; živahen, svež, krepak

ungō in unguō -ere, ūnxī, ūnctum (prim. skr. anákti (on) mazili, añjanam, añjiḥ mazilo, umbr. umen = unguen, umtu = unguito, stvnem. ancho = nem. Anke surovo maslo)

1. (po)maziliti, (na)maziliti, (po)mazati, (na)mazati, (na)mastiti, omastiti: Pl., Ca., Varr., Lucr., Mart., Cels. idr., matronae et virgines Dianam unxerunt unguentis Ci., ter uncti transnanto Tiberim H.; pesn.: gloria quem supra vires ungit H. ki se iz nečimrnosti mazili in lišpa bolj, kot ji dovoljuje njeno imetje. Starodavniki so se mazilili po kopanju: unctus est, accubuit Ci.; mazilili so tudi umrle: Enn. ap. Serv., Mart. idr., corpus O., arsuros artūs unxit O.; occ. začiniti (začinjati), (za)belíti ((za)béliti): caules oleo H., caules impensius Pers.

2. metaf.
a) namazati, premazati, pomazati: cubilia limo V., ungere tela manu (s strupom) V., tela cruore hostili Sil., ova ranae sanguine H., cepas aquā salsā Plin., naves cerā Veg. ladji zatikati ((za)mašiti) luknje.
b) krstiti: Isid. — Od tod adj. pt. pf. ūnctus 3

1. pomaziljen, namaziljen, pomazan, namazan: Sen. ph. idr., nudus, unctus, ebrius est contionatus Ci., sol Ci. ep. užitek sončne toplote in (na)maziljenje; pesn.: palaestra O. v kateri vadijo maziljeni (borilci), luctamur Achivis doctius unctis H. kot namaziljeni (= v borilnici izurjeni) Grki, arma uncta cruoribus H. okrvavljeno; occ. omaščen, namaščen, zamaščen, masten, zabeljen: unctis manibus H. z umazanimi rokami, uncta aqua H. nečedna, kalna, holuscula lardo uncta H.; pesn.: carina Enn. fr., V. pokatranjena, premazana s katranom, osmoljena.

2. metaf. masten = bogat, obilen, poln, bujen: accedes siccus ad unctum H., ita palaestritas defendebat, ut ab illis ipse unctior abiret Ci., uncta patrimonia Cat., caput unctius referre Cat., uncta Corinthus Iuv. razkošni, unctior quaedam consuetudo loquendi Ci.

3. occ. slasten (zelo) okusen: ubi quid melius contingit et unctius H., unctior cena Mart.; subst. ūnctum -ī, n
a) slastna ali obilna pojedina, poslastica: unctum qui recte ponere possit H., cenare sine uncto Pers.
b) mazilna mast, mazilo: Ap., Veg.

üppig bohoten, bujen, obilen

vicioso pokvarjen, sprijen; pomanjkljiv; bujen; razvajen

vida viciosa pregrešno življenje

wanton [wɔ́ntən]

1. pridevnik (wantonly prislov)
objesten, razposajen, navihan, poreden; zlohoten; muhast, neodgovoren, kapriciozen, trmast, brezobziren, neusmiljen; razuzdan, polten, nečist, razvraten; divji, bujen, razkošen (rastlinstvo); bogat, čezmeren, bujen; nesmotrn, slučajen, na slepo narejen, samovoljen, neupravičen
poetično svoboden

a wanton child poreden, navihan otrok
wanton cruelty nečloveška okrutnost
wanton looks poželjivi pogledi
wanton hair bujni lasje
wanton imagination bujna domišljija
wanton praise čezmerna hvala

2. samostalnik
razvratnik, -ica, razuzdanec, -nka; hotnica; razposajenec (otrok), razvajenec

to play the wanton with šaliti se z; poigravati se z

3. neprehodni glagol
biti razposajen, šale zbijati, noreti; besneti; razvratno, razuzdano živeti, ljubimkati; bujno rasti; pretiravati

4. prehodni glagol
zapravljati, zafrečkati (čas itd.)

wuchskräftig bujen

бу́йний прикм., bújen prid., silovít prid.

буйный bujen, silen, silovit, divji, buren, nemiren;
б. ветер vihar;
буйная голбвушка prenapetež

изобильный obilen; bogat; bujen

пышный sijajen, razkošen; bujen

роскошный razkošen, sijajen; čudovit; bujen

gōjan -jna -o
1. rejen, debel: -i momci; gojan vranac
2. lepo negovan bujen: -a kosa

sūcidus (succidus) 3 (sūcus, succus) sočen, sočnat, svež: solum Ap., ficus Cael. (naspr. aridus), lana Varr., Cels., Plin., Iuv. sveža, pravkar odstrižena, še umazana volna, ki so ji pripisovali posebno zdravilno moč; tako tudi sucida vellera quinque Mart. in sordes sucidae (sc. pecudum) Plin.; metaf. sočen, sokovit = bujen, bohoten, ráščav: mulier Pl.

baročen pridevnik
1. (o umetnostnem obdobju) ▸ barokkOd neke stare baročne cerkve, ki jo je porušil potres, je ostal le zvonik. ▸ A földrengés által elpusztított régi barokk templomból csak a harangtorony maradt meg.
Gotska zasnova cerkve sega v 15. stoletje, zvonik in oltarji pa so baročni. ▸ A templom gótikus kialakítása a 15. századra nyúlik vissza, míg a harangtorony és az oltárok barokk stílusban épültek.
Povezane iztočnice: baročna trobenta

2. (obilen; bujen) ▸ barokkos, barokkČe imate malce bolj baročno postavo, ne skrivajte svojega telesa v ohlapni črnini. ▸ Ha kicsit barokkosabb testalkatú, ne rejtse alakját fekete lebernyeg alá.Onidve pa zares nimata nobenih oblin, niti kančka grama nimata preveč. Jaz sem videti kot baročna ženska! ▸ Ezeknek semmi domborulatuk sincs, egy gramm súlyfelesleg nincs rajtuk. Én barokk testalkatú nő vagyok!

3. lahko izraža negativen odnos (o veliki bogatosti ali količini) ▸ barokkos
Njen avtor je skrivnostni kapitan Charles Johnson, knjiga pa ima baročni naslov "Splošna zgodovina ropov in umorov najbolj znanih piratov, pa tudi njihova politika, disciplina in vodstvo". ▸ A titokzatos Charles Johnson kapitány a szerzője, és a következő barokkos címet viseli: „A leghírhedtebb kalózok rablásainak és gyilkosságainak története, valamint politikájuk, rendtartásuk és irányításuk”.