Argus [á:gəs] samostalnik
Argus (mitološka žival s 1000 očmi)
figurativno buden čuvaj, stražar
bdjȅti bdîm, bđâh bđâše in bdȉjāh, bdȉo, bdjȅla (ijek.), bdȅti bdîm, bdâh in bdȅjāh, bdȅo bdȅla (ek.) bedeti, čuti, biti buden
halbwach, halb wach na pol buden; halbwacher Zustand dremež
keep up
1. prehodni glagol
nadaljevati s čim, vztrajati, ne odnehati
2. neprehodni glagol
ne kloniti, ne izgubiti poguma, ne popustiti; ostati buden
to keep up one's spirit bodriti, ne kloniti
to keep up to the mark redno koga obveščati
to keep up appearances varovati videz
to keep up with s.o. ne zaostajati za kom
ameriško to keep up with the Joneses živeti prek razmer, posnemati bogatejše
keep it up! ne odnehaj, vztrajaj!
ameriško to keep up with ostati na tekočem, stalno se zanimati za
per-vigilō -āre -āvī -ātum (per in vigilāre) prebede(va)ti, prečuti noč, čuti, ostati buden ponoči: noctes totas Pl., continuas has tres noctes pessume p. Pl., pervigilare Veneri Pl. Veneri na čast ponoči opravljati sveti obred, noctem Ci., in armis L., nox pervigilata in mero O., ad ignes V., vellem tecum longas requiescere noctes et tecum longos pervigilare dies Tib.
prae-vigilō -āre (prae in vigilāre) biti zelo buden (pazljiv, čuječ(en), skrben): Aug.
putzmunter nadvse dobre volje; čisto buden
stay up neprehodni glagol
ostati buden, bedeti, čuti, ne iti spat
stop up prehodni glagol
začepiti, zabasati, (za)ustaviti, zadržati
neprehodni glagol
ostati buden (pokonci, na nogah); zamašiti se (cev)
überdreht Kinder usw.: buden od preutrujenosti/prenapetosti
vigilare1
A) v. tr. (pres. vigilo) nadzirati, nadzorovati
B) v. intr.
1. knjižno bdeti, biti buden
2. ekst. bdeti, skrbeti
vigilāx -ācis (vigilāre) vedno buden, vedno čuječ, bedljiv, vedno na preži bivajoč: Suburra Pr., gallinacei Col., hirundo Aus.; metaf. vedno buden = nikoli ne mirujoč: vigilacibus excita curis O.
vigilō -āre -āvī -ātum (vigil)
I. intr.
1. biti buden, bedeti, bdeti, čuti (naspr. dormire, quiete compositum esse ipd.): Ter., Lucr. idr., vigilare ad multam noctem Ci. ali de multa nocte Ci. ep., proxima nocte Ci., Regulus vigilando necabatur Ci., vigilate, viri V., si (sc. aeger) noctu dormit, si interdiu vigilat Cels., vigilanti stertere naso Iuv. delati se, kakor (da) bi spal; brezos.: redeo, si vigilatur et hic Mart.; preg.: hic vigilans somniat Pl. = ta sanjari o zlatih gorah, si sanjaje obeta zlate gore; prim.: num ille somniat ea, quae vigilans voluit? Ter.; vigilans dormit Pl. ali vigilans stertis Lucr. (o zaspancu, lenuhu).
2. vigilare (kot bolezen) biti nespečen, osta(ja)ti buden (nespečen): per se vigilat Cels., si nihilominus vigilant (sc. insanientes) Cels.
3. metaf. bedeti =
a) vedno goreti: vigilet Troicus ignis Stat., lumina … summā vigilantia turre (na vrhu svetilnika) O., flamma vigilans Fl.
b) neprestano paziti (biti pozoren), skrbno paziti na koga ali (na) kaj, neumorno delati (delovati), neutrudno skrbeti za koga, za kaj: vigilandum est semper; multae insidiae sunt bonis Acc. ap. Ci., vigilare, adesse, providere rei publicae Ci., excubabo vigilaboque pro vobis Ci., ianitor ad dantes vigilet Pr., ut vivas igitur, vigila H., vigila, ne tuam causam deseras Ci., Mars vigila Serv.; z dat.: studiis vigilare severis Pr. predajati se … , neutrudno se ukvarjati … —
II. trans.
1. (z zunanjim obj.) prebede(va)ti, (pre)čuti: Plin. iun. idr., noctes vigilabat ad ipsum mane H., noctes vigilantur amarae O., vigilata nox O., vigilata convivio nox T., vigilanda nox Pr., Tib., Q.
2. (s prolept., notranjim obj.) bedeč (o bedenju) ali čujoč kaj storiti, narediti (delati), opraviti (opravljati), izvesti (izvajati), (iz)vršiti ipd.: quae vigilanda viris V., accipe dona meo multum vigilata labore Ps.-V. (Ciris), pretium vigilatorum laborum O., carmen vigilatum O. med b(e)denjem izmišljena, magia plerumque noctibus vigilata Ap., nullas hoc genus vigilias vigilarunt Gell. — Od tod
1. adj. pt. pr. vigilāns -antis, adv. vigilanter bedljiv =
a) budno opazujoč, ostro motreč: oculi vigilantes V., Veg., vigilantes curae Ci. skrbi ob prebedenih nočeh.
b) klas. le metaf. (neprenehno) pazljiv, (neutrudno) pozoren, skrben, neutruden, neumoren, neutrudljiv, neumorno dejaven, delaven, prizadeven: Val. Max., Aug., Don., Amm. idr., homo, tribunus plebis vigilans consules vigilans Ci., ut nemo vigilantior ad iudicium venisse videatur Ci., Cato homo vigilantissimus Ci., vigilanter provinciam administrare Ci., enitar vigilantius Ci., vehementissime vigilantissimeque vexatus Ci.
2. adv. pt. pf. vigilātē skrbno, marljivo, delavno: vigilate atque attente verbum non probum vitavit Gell.
wake(*)2 [wéik]
1. neprehodni glagol (tudi wake up)
prebuditi se, zbuditi se, postati buden; bedeti, biti buden, ostati buden, čuti
figurativno vstati, oživeti; predočiti si; zavesti se; premakniti se, zganiti se
zastarelo (ponoči) praznovati, slaviti
I usually wake early navadno se zbudim zgodaj
nature wakes in spring narava se prebudi spomladi
in my waking hours kadar sem buden
all will wake from death (ali the dead) religija vsi bodo vstali od mrtvih
2. prehodni glagol (tudi wake up)
zbuditi, prebuditi; obuditi (od mrtvih); povzročiti; oživiti; spodbuditi (to, into k)
bedeti pri (a corps mrliču)
poetično motiti, kaliti (mir itd.)
waking dream sanjarjenje
to wake ambition spodbosti častilakomnost
the noise woke me up hrup me je prebudil
she waked me up at 7 o'clock zbudila me je ob 7h
to wake the echoes dvigniti hrup, napraviti rabuko, hrumeti
the picture waked sad memories slika je obudila žalostne spomine
to wake up with a start planiti iz spanja
waken [wéikən] neprehodni glagol (tudi waken up)
prebuditi se, zbuditi se; oživeti
figurativno priti k zavesti, osvestiti se, zavedeti se (to s.th. česa)
zastarelo bedeti, čuti, ostati buden; stražiti
prehodni glagol
prebuditi, zbuditi
figurativno osvestiti; zbuditi čustva, spodbuditi
настораживаться, насторожиться biti buden; na ušesa vleči, ušesa napenjati
неусыпный stalno buden, neutruden
alert2 [ələ́:t] samostalnik
alarm; pripravljenost
on the alert v pripravljenosti, čuječ, buden, na preži
air-raid alert letalski alarm