Franja

intelligēnte agg.

1. inteligenten, razumen, zmožen pravilnega umevanja

2. pameten, bister, bistroumen

isteţ -eaţă (-éţi, -éţe) adj. bister, bistroumen

judicious [džu:dížəs] pridevnik (judiciously prislov)
razumen, razsoden, uvideven, pameten, bister, razborit

keen² [ki:n] pridevnik (keenly prislov)
oster (rob, veter, vid, bolečina); piker, rezek, jedek, prediren (pogled); globok, močno občuten; slepeč (svetloba), močen, oster (konkurenca); prefinjen, izostren; bister, ostroumen
pogovorno (on) goreč, vnet, željan česa, pohlepen po čem, poln zanimanja za, navdušen za
ameriško, pogovorno prima, brezhiben

to have a keen mind biti bistroumen
as keen as mustard zelo navdušen, vnet
I am not keen on it ni mi za to, ne da se mi tega
trgovina keen prices konkurenčne cene

keen-witted [kí:nwitid] pridevnik
ostroumen, bister

klar čist; jasen; očiten; Wein: čist (tudi figurativ); Flüssigkeit: bister; Lack: prozoren; Wind: [Schiffahrt] Schifffahrt enakomeren; Bildkomposition: pregleden; Schiff, Flugzeug: pripravljen (za odhod/vzlet/akcijo); klar und deutlich Philosophie jasno in razločno; na, klar seveda; jemandem etwas klar machen dopovedati (komu kaj); sich klar machen biti si na jasnem, biti jasno (komu); klar werden zjasniti se; jemandem klar werden razjasniti se, postati jasno; klipp und klar kratko in jasno; klar wie Kloßbrühe figurativ jasno kot beli dan

límpede -zi adj.

1. bister, jasen

2. razločen

3. veder

limpid [límpid] pridevnik (limpidly prislov)
prozoren, jasen, čist, bister
figurativno čist, jasen (stil)

limpide [lɛ̃pid] adjectif čist, bister, jasen, veder; razumljiv

limpido agg. jasen, bister, čist; razločen; pristen:
voce limpida jasen, razločen glas

límpido jasen, bister, čist; sijajen, bleščeč

līmpidus 3 (limpa, gl. lympha) bister, čist, jasen: lacus Cat., alumen, vox Plin., aqua limpidior Vitr., vinum limpidissimum Col.; metaf. čist: lana Cael., lenimenta pura ac limpida Cael. — Adv. līmpidē čisto, prečiščeno: Cael.; metaf. jasno, razločno: Cael.

liqueō -ēre, liquī ali licuī (—)

1. tekoč, čist biti, teči: concrescendi, liquendi Ci.; sicer večinoma le pt. pr. liquēns -entis tekoč, čist, bister: lac est omnium rerum … liquentium maxime alibile Varr., fluvius, mella, vina V., campi liquentes V. bistro valovje, morje; subst.: omne liquens Vulg. vse, kar teče; occ. jasen, svetel biti: polus liquet Prud.

2. metaf. jasen biti: hoc non liquet nec satis cogitatum est Pl., efficiam, ut liqueant omnia Pl., Protagoras, qui sese negat omnino de dis habere, quod liqueat Ci., cui neutrum licuerit, nec esse deos nec non esse Ci., fides liquens Gell. gotova, trdna, zanesljiva (naspr. ambigua); pogosto impers. liquet jasno, razumljivo, očitno, dognano je: liquet mihi Ter. ne dvomim, dognal sem, dixit sibi liquere Ci.; z ACI: Ter., Val. Max., Sen. ph., te liquet esse meum O., si liquerit eum vivere Dig.; z odvisnim vprašalnim stavkom: non liquere, quae essent Sen. ph., irascor, nec liquet mihi an debeam, sed irascor Plin. iun.; z de: de hac re mihi satis hau liquet Pl.; poseb. kot jur. t.t. mihi (tj. iudici) liquet zadeva je jasna, primer je jasen (meni, sodniku): in eum quid dicam nisi … , cum causam non audisset … , dixisse sibi liquere Ci., quid (orator) maxime liquere iudici velit Q.; če pa se primer sodnikom ni zdel dovolj jasen in primeren za razsodbo, so dejali oz. zapisali na glasovnico: non liquet (okrajšano N. L.) zadeva ni jasna, primer ni jasen: deinde homines sapientes et ex vetere illa disciplina iudiciorum, qui neque absolvere hominem nocentissimum possent neque eum … re illa incognita primo condemnare vellent, non liquere dixerunt Ci., iuravi mihi non liquere Gell.

liquid¹ [líkwid] pridevnik (liquidly prislov)
tekoč, voden; prozoren (zrak), jasen (nebo), bister, vlažen (oči); čist, jasen (glas); tekoč (stih)
figurativno nestalen, spremenljiv
ekonomija likviden, plačila zmožen

liquid measure votla mera
liquid air mrzel in čist zrak
liquid manure gnojnica
liquid fuel tekoče gorivo
ekonomija liquid assets obratna sredstva, obratni kapital
ekonomija liquid debts takoj plačljivi dolgovi
ekonomija liquid securities takoj vnovčljivi vrednostni papirji

liquidus 3 (liquēre)

1. raztopljen, tekoč, židek: plumbum H., odores H. vonjiva (vonjava) mazila, aqua Ca., moles Lucr., nymphae O. studenčne nimfe, nimfe studenčnice, palaestra Lucan. tekoča, vlažna, spolzka (ker si rokoborci ude mazilijo z oljem), flumina (naspr. gelu rigentia) Plin. iun., iter po plinastem zraku: V., tudi: po vodi: Pr., alvus ali venter Cels. lijoče, odprto telo; subst. liquidum -ī, n tekoče, kaka tekočina, voda idr.: tibi si sit opus liquidi non amplius urnā H., liquido mixta polenta O. z vodo, crassa conveniant liquidis et liquida crassis Lucr.; occ. (o glasovih) topljiv, jezičen: consonantes Char., Prisc., Prob. zvočniki (= l, r, m, n), vocales (= ε, ο) Prisc.; metaf. gladko tekoč, gladek, nepretrgan: genus dicendi Ci., genus sermonis adfert non liquidum, non fusum ac profluens, sed exile, aridum, conscisum ac minutum Ci.

2. čist, bister, jasen, svetel, veder: aqua L., fontes V., Falernum H., Baiae H. s čistim zrakom, po drugih: z bistro vodo, aether V., O., caelum O. čist zrak, aestas, ignis, nox V., liquidā iam luce L., lux liquidior Cu., liquidissima caeli tempestas Lucr.; (o glasu) čist, jasen, zveneč: liquidis loca vocibus opplent Lucr., tum liquidas corvi … voces … ingeminant V., cui liquidam pater vocem cum cithara dedit H., tako tudi: citharae liquidum carmen Lucr.; metaf.
a) čist, bister, jasen, razločen, razumljiv: purum liquidumque ingenium Ci., liquida voluptas et libera Ci. ali voluptas liquida puraque Lucr. neskaljena, fides O. čista, prava, oratio ita pura, ut nihil liquidius Ci.
b) vesel, veder, živahen, boder, miren: homo, animus Pl., mens Cat., somnus Val. Fl.
c) očiten, (prav) gotov, zanesljiv: auspicium Pl.; subst. liquidum -ī, n gotovost, neizpodbitnost, nedvo(u)mnost, zanesljivost: ad liquidum explorata L., ad liquidum perducere Q.; od tod adv. abl. liquidō prav gotovo, zagotovo, neizpodbitno, nedvo(u)mno, očitno, odločno, mirne vesti, brez pomisleka: l. iurare Ter., nemo est, quin audisse se l. diceret Ci., confirmare hoc l., iudices, possum Ci., alia sunt, quae l. negare soleam Ci. ep., l. discere (izvedeti) ab aliquo L., si l. constiterit ali si l. appareat Dig. — Adv. liquidē

1. čisto, jasno, svetlo: caelum l. serenum Gell.; glede na sluh = tanko, ostro, izostreno, dobro: liquidius audiunt talpae Plin. imajo bolj izostren sluh, bolje slišijo.

2. metaf. (prav) gotovo, zagotovo, neizpodbitno, nedvomno, odločno, brez pomisleka: l. consistere Gell., liquidius negare Ci., quod eo liquidius faciet, si perspexerit … Ci., tuis litteris lectis liquidius de sensu tuo iudicavi Ci. ep., liquidissime … defendere Aug.

listo spreten, pripraven, bister; gotov, pripravljen

estoy listo pripravljen sem, gotov sem (z delom); z menoj je konec
listo para la expedición pripravljen za odpošiljatev
pasarse de listo biti zelo pameten (prebrisan)
¡listo! hitro! brzo!

long-headed [lɔ́ŋhédid] pridevnik
dolgofekalen, dolgoglav
figurativno bister, daljnoviden

lucíd -ă (-zi, -de) adj.

1. jasen, bister

2. razsoden, luciden

lucide [lüsid] adjectif jasen, svetel, bister; bistroviden; pri polni zavesti; razumljiv; jasnoviden, luciden

moments masculin pluriel lucides (médecine) svetli trenutki
état masculin lucide trans, stanje v transu

lucido¹ agg.

1. svetel; čist

2. sijajen, bleščeč

3. pren. jasen, bister:
mente lucida bister um