Franja

Zadetki iskanja

  • bi

    šel bi j'irais
    to bi bilo krivično ce serait injuste
    ko bi utegnil si j'avais le temps
    rad bi prebral j'aimerais lire, je lirais volontiers
    sprehoditi bi se moral il devrait aller faire un tour
    odšel je, ne da bi se bil poslovil il est parti sans avoir pris congé
  • bi členek (z opisnim deležnikom tvori pogojni naklon)

    1. (za izražanje možnosti, negotovosti)
    to bi bilo krivično sarebbe ingiusto
    iščem žensko, ki bi mi gospodinjila sto cercando una donna che si occupi della casa
    kaj bi rad? cosa vuoi?, cosa vorresti?
    sam ne ve, kaj bi non sa neppure lui cosa vuole

    2. (za izražanje želje, trditve)
    želeti bi bilo, da račun poravnate sarebbe auspicabile che liquidaste le pendenze
    prav mu je, pa naj bi bil pazil! ben gli sta, avrebbe dovuto stare attento!

    3. (za izražanje domnneve)
    po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem stando ai giornali la legge starebbe per essere approvata

    4. ne da bi (za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrejenega stavka)
    odšel je, ne da bi pozdravil se ne andò senza salutare nessuno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    o tem ni da bi govoril non è il caso di, non merita parlarne
    ta je bedak. Ne bi rekel è una testa vuota. Non direi
    Ali se je vrnil? Ne da bi (jaz) vedel. È tornato? Non saprei.
  • bístven (-a -o) adj. essenziale, sostanziale, principale; quintessenziale; grande, madornale:
    med njima je bistvena razlika tra loro due c'è una sostanziale differenza
    zagrešiti bistveno napako fare un errore madornale
    bistvenih posledic ni bilo non vi sono stati effetti di (qualche) rilievo
  • bíti (sem) to be; to exist; to live; to take place

    je (= se nahaja) there is
    so (= se nahajajo) there are; (bivati) to stay
    bíti lačen, žejen to be hungry, thirsty
    bíti ves iz sebe to be beside oneself, to be overwrought
    3 x 5 = 15 three times five equals fifteen
    kaj je, kakó je (kaj) z njim? how is he?, how is he getting on?; how are things with him?
    kaj je s teboj? what is the matter with you?
    toplo (mraz) mi je I am warm (cold)
    ne morem bíti brez (cigaret) I cannot do without (cigarettes)
    bíti brez denarja to be short of money
    bíti brez premoga to be short of coal
    po čem je kruh? how much is (the) bread?
    koliko je do postaje? how long does it take to the station?
    bodi previden! be careful!
    on je iz Londona he is (ali comes) from London
    kdo je? who is there?
    kdo je tam? (vojak na straži) who goes there?
    po meni je, z menoj je konec I am done for, pogovorno I've had it
    kaj Vam je? what is the matter with you?
    nič mi ni there is nothing the matter with me
    slabó mi je I feel sick
    jaz sem (to) it is I, pogovorno it's me
    če bi jaz bil Vi (bil na Vašem mestu), bi ostal doma if I were you, I would stay at home
    če je (to) takó if it is so, if that be so, if that be the case
    naj bo takó! arhaično let it be so!
    naj bo (to), kot hoče! be that as it may
    naj bo tako ali tako in either case
    to bo dovolj this will do
    kar je bilo, je bilo let bygones be bygones
    bíti v napoto to be in the way, to inconvenience, to hinder
    ni mi za... I don't care for...
    za to mu ni he does not care about it
    nič mi ni zanj pogovorno I couldn't care less about him, I don't care a fig for him
    ni mi do šal I am in no mood for joking
    to ni (nič) zame that is not in my line
    nič ni bilo iz tega nothing came of it
    ni mi do poezije I have no time for poetry
    mnogo mi je do tega, da... I am very anxious to...
    vem, pri čem sem I know where I stand
    on je proti meni he has set his face against me
    hiša je v gradnji the house is being built
    bilo mi je, da bi jokal I felt like crying
    on bi bil dober učitelj he would make a good teacher
    tu gre za bíti ali ne bíti this is a matter of life or death
    šlo je za bíti ali ne bíti it was touch and go
    pri tem sem ob 50.000 SIT I am fifty thousand tolars out of pocket over it
  • bíti (sem) être, exister, subsister, se trouver

    nekoč je bilo il y avait une fois
    v vodi je kisik il y a de l'oxygène dans l'eau
    travnik je za gozdom le pré se trouve derrière le bois
    so ljudje, ki se ne boje zaprek il est des gens qui n'ont pas peur des difficultés (ali qui ne reculent pas devant l'obstacle)
    take rože so samo na jugu ces fleurs ne se rencontrent que dans le midi
    bil je v gledališču il est allé au théâtre
    bil je pri nas il est venu à la maison
    biti tu, navzoč être là, présent
    seja bo v četrtek la séance aura lieu jeudi
    biti v skladu s'accorder avec, être en accord avec
    hladno je il fait frais
    biti lačen avoir faim
    biti žejen avoir soif
    biti ob službo perdre son emploi
    biti istih let avoir le même âge
    dvakrat dve je štiri deux fois deux font quatre
    očeta še ni le père n'est pas encore arrivé
    kaj bo s teboj? que vas-tu devenir?
    na tebi je, da spregovoriš c'est à toi de parler
    po njem je il est perdu, c'en est fait de lui
    ne vemo, pri čem smo nous ne savons pas à quoi nous en tenir
    dež ni in ni nehal il pleuvait sans cesse
    boj za biti ali ne biti une lutte sans merci
    kako ti je? comment vas-tu? comment va ta santé?
    kar je, je ce qui est fait, est fait
    po čem je to? combien cela coûte-t-il?
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • bizmutov pridevnik
    kemija (o kemijskem elementu) ▸ bizmut
    bizmutova spojina ▸ bizmutvegyület
    Že v zgodnjih 60. letih preteklega stoletja je bilo znano, da bizmutov ferit prevaja električni tok. ▸ Az 1960-as évek elején már tudták, hogy a bizmut-ferrit vezeti az elektromosságot.
  • blato samostalnik
    1. (o zemlji) ▸ sár
    plaz blata ▸ sárlavina
    posušeno blato ▸ száradt sár
    lepljivo blato ▸ ragacsos sár
    morsko blato ▸ tengeri sár
    obtičati v blatu ▸ sárban reked
    valjati se v blatu ▸ sárban hentereg, sárban fetreng
    globoko blato ▸ mély sár
    kepa blata ▸ sárgöröngy
    kup blata ▸ sárkupac
    gaziti po blatu ▸ sárban gázol
    broditi po blatu ▸ sárban gázol
    Vse skupaj je bilo gradbišče, zato je bilo obilo blata. ▸ Az egész területen építkezés folyt, ezért volt rengeteg sár.
    Že dneve in dneve je deževalo in ceste so se spreminjale v blato. ▸ Már napok óta zuhogott az eső, és az utak sártengerré váltak.
    Povezane iztočnice: zdravilno blato, aktivno blato, dehidrirano blato, hiša iz blata, koliba iz blata, koča iz blata

    2. (iztrebek) ▸ bélsár, széklet
    odvajanje blata ▸ székelés
    Bolnika vedno vprašamo, ali pri odvajanju blata čuti bolečine. ▸ A beteget mindig megkérdezzük, hogy vannak-e fájdalmai székelés közben.
    izločanje blata ▸ széklet kiválasztása
    zadrževanje blata ▸ széklet visszatartása
    uhajanje blata ▸ székletszivárgás
    vzorec blata ▸ székletminta
    človeško blato ▸ emberi széklet
    kri v blatu ▸ székletvér
    tekoče blato ▸ folyós széklet
    Pogosto izločanje tekočega blata je najpogostejši znak, da gre za drisko. ▸ Folyós széklet ürítése a hasmenés leggyakoribb jele.
    urin in blato ▸ vizelet és széklet
    iztrebljanje blata ▸ székletürítés
    blato živali ▸ állati széklet
    krvavo blato ▸ véres széklet
    trdo blato ▸ kemény széklet

    3. izraža negativen odnos (o negativni situaciji ali stanju) ▸ mocsár, slamasztika
    potegniti koga iz blata ▸ kihúz valakit a sárból
    Srbija s predsedniškimi volitvami tone v politično blato. ▸ Szerbia az elnökválasztás során egyre mélyebbre süllyed a politikai mocsárba.
    Velika pričakovanja delavske blaginje so se sfižila in potonila v blatu birokracije in prikrite korupcije. ▸ A dolgozók jólétével kapcsolatos nagy várakozások füstbe mentek és elsüllyedtek a bürokrácia és a rejtett korrupcióba mocsarában.
    Nemško notranjepolitično prizorišče se čedalje bolj pogreza v blato afer. ▸ A német belpolitikai színtér egyre mélyebbre süllyed a botrányok mocsarában.
    Kak odličen odvetnik bi ga morda le lahko potegnil iz blata. ▸ Egy ügyes ügyvéd talán csak ki tudná húzni a slamasztikából.

    4. (o sramotenju) ▸ sár
    obmetavanje z blatom ▸ sárdobálás
    Njun zakon je bil sila razburljiv, a se je končal s polomom in obmetavanjem z blatom. ▸ A házasságuk rendkívül izgalmas volt, mégis totális csőddel és sárdobálással végződött.
    Zakone bodo interpretirali sebi v prid, samo da bodo čim bolj sprali blato s svojih imen. ▸ A törvényeket a saját érdekeik szerint fogják értelmezni annak érdekében, hogy minél tisztábbra mossák nevüket.
  • bliskovita vojna stalna zveza
    1. pogosto v zgodovinskem kontekstu (o taktiki bojevanja) ▸ villámháború
    Nemške bliskovite vojne je bilo tako decembra 1941 pred Moskvo konec. ▸ A német villámháború így 1941 decemberében Moszkva alatt véget ért.

    2. (o nenadnem napadu) ▸ villámháború, približek prevedkahirtelen támadás
    Gostitelji so uprizorili bliskovito vojno in v 57. minuti izenačili na 31 : 31, v končnici tekme pa povsem dotolkli celjske rokometaše. ▸ A házigazdák egy hirtelen támadással az 57. percben 31: 31-nél egyenlítettek, a mérkőzés finálájában pedig teljesen elporolták a Celje kézilabdázóit.
    Predsednika strank sta že zbrala dovolj podpisov poslanskih kolegov, da lahko zahtevata sklic izredne seje, na kateri bi z bliskovito vojno odpravili ostanke komunizma. ▸ A két pártelnök már elegendő aláírást gyűjtött parlamenti kollégáiktól, hogy rendkívüli ülésszak összehívását kérjék, amelyen villámháborúban felszámolnák a kommunizmus maradványait.
  • bòb1 (bôba) m

    1. bot. (rastlina, plod) fava (Vicia faba):
    pren. biti bob ob steno essere inutile, vano
    pren. reči bobu bob, popu pop dire pane al pane e vino al vino, chiamare le cose col loro nome
    pren. iz boba se izdreti raccapezzarsi
    pren. to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju (nelle fiabe) questo non accadde mai

    2. caccola

    3. bot.
    volčji bob lupino (Lupinus)
  • bojevati glagol
    1. (o vojaškem spopadu) ▸ harcol, csatázik, csatározik, háborúzik
    bojevati vojnokontrastivno zanimivo háborúban harcol
    Bush in Blair pravita, da bojujeta vojno proti terorizmu, da bi bil svet bolj varen. ▸ Bush és Blair azt állítják, hogy azért harcolnak a terrorizmus ellen, hogy a világ biztonságosabb legyen.
    Devet let sta sprti strani bojevali vojno. ▸ A hadban álló felek kilenc évig háborúztak.
    Danes velja, da bodo brezpilotna letala v prihodnosti bojevala vojne, ne da bi bilo komu treba tvegati glavo. ▸ Mai nézetek szerint a jövőben drónok fognak majd háborúzni, így senkinek nem kell vásárra vinnie a bőrét.
    Vojno se je bojevalo tudi na morju. ▸ A háború a tengeren is zajlott.

    2. (o prizadevanju) ▸ küzd, harcot vív
    bojevati boj ▸ harcol
    Slovenija je dejansko v tem času bojevala boj na dveh frontah: mednarodni in notranjepolitični. ▸ Szlovénia ebben az időben ténylegesen két hadszíntéren küzdött, a nemzetközin és a belpolitikain.
    Zanimalo nas bo, kako bojujejo boj s hrupom strokovnjaki, ki v naše avtomobile vgrajujejo akustične sisteme, ki obljubljajo užitke koncertnih dvoran. ▸ Arra leszünk kíváncsiak, hogyan küzdenek a zaj ellen azok a szakemberek, akik koncertcsarnokok élményét ígérő akusztikai rendszereket építenek be autóinkba.
    Preden mu je uspelo s svojimi dietetičnimi krožniki, je bojeval boje z zdravniki, ki so bili nezaupljivi ob njegovih vabljivih jedeh. ▸ Mielőtt sikerrel járt volna diétás fogásaival, sokat küzdött az orvosokkal, akik bizalmatlanok voltak a csábító étkeivel szemben.
    bojevati bitko ▸ csatázik
    Vsak dan se moraš za nekaj boriti, vsak dan moraš bojevati bitke. ▸ Minden nap küzdeni kell valamiért, minden nap csatákat kell vívni.
    Tokrat bojuje bitko z omejitvami lastnega ostarelega telesa. ▸ Ezúttal saját megöregedett teste korlátaival kell megküzdenie.
    Štiriintridesetletni igralec je v preteklih letih že kar nekajkrat bojeval bitke z alkoholom, mamili in odvečnimi kilogrami. ▸ A harmincnégy éves színész az utóbbi években többször küzdött az alkohollal, drogokkal és a súlyfelesleggel.
    Pogosto sem na zunaj delovala čisto običajno, ljudje niso prepoznali, da sem v sebi bojevala bitke s črnimi mislimi. ▸ Kifelé gyakran teljesen normálisnak tűntem, az emberek nem vették észre, hogy belül sötét gondolatok ellen küzdöttem.
    Z neredom bojuje bitko, v kateri nikoli ne zmaga. ▸ Harcot vív a rendetlenséggel, amelyben soha nem győz.
  • bólje mejor

    toliko bolje tanto mejor
    vedno bolje cada vez mejor
    bolje rečeno mejor dicho
    bolje ne bi mogli (Vi) napraviti no podría usted hacer mejor cosa
    bolje kot nič mejor que nada
    čim prej tem bolje cuanto más antes mejor; más pronto mejor
    bolje bi bilo sería mejor; sería preferible, más valdría
    stvari gredo na bolje las cosas van mejorando
    bolje se počutiti estar mejor
  • bomben pridevnik
    (o eksplozivnem orožju) ▸ bomba
    bombni napad ▸ bombatámadás
    bombni atentat ▸ bombamerénylet
    bombni preplah ▸ bombariadó
    bombna eksplozija ▸ bombarobbanás
    Slišati je bilo bombne eksplozije, da smo si mašili ušesa. ▸ Bombarobbanásokat hallottunk, ezért befogtuk a fülünket.
    bombni alarm ▸ bombariadó
    bombni krater ▸ bombakráter
    bombni napadalec ▸ bombatámadó
    bombna grožnja ▸ bombafenyegetés
    V iraški prestolnici se je zgodil že drugi bombni napad v zadnjih dveh dneh. ▸ Az elmúlt két napban ez volt a második bombatámadás az iraki fővárosban.
    Povezane iztočnice: bombni tehnik
  • bordanje samostalnik
    neformalno (deskanje na snegu) ▸ boardozás [hódeszkázás]
    Slovenski otroci so bili pred stoletji večinoma samouki, saj tečajev sankanja, smučanja in bordanja skorajda ni bilo. ▸ A szlovén gyermekek évszázadokkal ezelőtt jórészt autodidakták voltak, hiszen szánkó-, sí- és boardtanfolyam majdhogynem nem is létezett.
    Sopomenke: deskanje na snegu, deskanje
  • briti glagol
    1. (o dlakah na obrazu) ▸ borotvál, borotválkozik
    brivec brije ▸ a borbély borotvál
    briti se zjutraj ▸ reggel borotválkozik
    briti si brado ▸ a szakállát borotválja
    briti si brke ▸ a bajuszát borotválja
    briti se z brivnikom ▸ villanyborotvával borotválkozik
    briti se ▸ borotválkozik
    Skoraj 97 odstotkov moških se redno brije. ▸ A férfiak 97 százaléka rendszeresen borotválkozik.

    2. (o dlakah drugod po telesu) ▸ borotvál, borotválkozik
    briti si noge ▸ lábát borotválja
    briti si lase ▸ borotválja a fejét
    briti si pazduhe ▸ hónalját borotválja
    briti se pod pazduho ▸ borotválja a hónalját
    Zdaj se brijejo ali se skušajo na kak drug način znebiti dlak že najstnice. ▸ A tinédzserlányok most borotválkoznak, vagy máshogy próbálnak megszabadulni a szőrszálaktól.

    3. (o vetru) ▸ süvít
    burja brije ▸ süvít a bóra
    veter brije ▸ süvít a szél
    zunaj brije ▸ kint süvít a szél
    mrzlo brije ▸ dermesztően fúj a szél
    Bilo je mraz in hud veter je bril.kontrastivno zanimivo Hideg volt, és rettentő szél fújt.
  • burleska samostalnik
    1. uprizoritvene umetnosti, književnost (komično delo) ▸ burleszk, bohózat
    nema burleska ▸ néma burleszk
    filmska burleska ▸ filmburleszk, filmbohózat
    prizor iz burleske ▸ burleszkjelenet
    uprizoriti burlesko ▸ burleszket előad, bohózatot előad

    2. (absurdna situacija; farsa) ▸ burleszk, bohózat
    prava burleska ▸ igazi burleszk
    Prava burleska je bil smučarski tek, proga je bila namreč izredno mehka, poleg tega pa nerodno urejena pri spustih in tekmovalci so imeli veliko padcev. ▸ Az igazi burleszk a sífutás volt, ugyanis a pálya rendkívül puha volt, ráadásul a lejtőknél nem volt rendesen karbantartva, ezért a versenyzők sokat estek.
    mejiti na burlesko ▸ burleszk határát súrolja
    sprevreči se v burlesko ▸ bohózattá válik
    spominjati na burlesko ▸ burleszkre emlékeztet, bohózatra emlékeztet
    Televizijsko soočenje kandidatk in kandidatov za župana prestolnice pa je bilo svojevrstna burleska. ▸ A fővárosi főpolgármester-jelöltek televíziós összecsapása egyfajta bohózat volt.

    3. (varietejska predstava, pogosto z vložki striptiza) ▸ burlesque
    kraljica burleske ▸ a burlesque királynője
    plesalka burleske ▸ burlesque-táncosnő

    4. glasba (vrsta skladbe) ▸ burleszk, groteszk zenemű
  • cvetlíca (-e) f

    1. fiore:
    poljska, vrtna cvetlica fiore di campo, di giardino
    pren. umetna cvetlica fiore artificiale
    življenje mu ni bilo postlano s cvetlicami la sua vita non è stata certo un letto di rose

    2. agr. bouquet
  • čakajoč pridevnik
    1. (o čakanju) ▸ várakozó, váró
    čakajoča kočija ▸ várakozó kocsi
    čakajoči potniki ▸ várakozó utasok
    čakajoči pacienti ▸ várakozó páciensek
    čakajoči bolniki ▸ várakozó betegek
    čakajoč tovornjak ▸ váró tehergépkocsi
    čakajoča kolona ▸ várakozó kocsisor
    čakajoča množica ▸ várakozó tömeg
    čakajoče vozilo ▸ várakozó jármű
    čakajoči novinarji ▸ várakozó újságírók
    predolgo čakajoč ▸ túl hosszan várakozó
    čakajoč v koloni ▸ kocsisorban várakozó, sorban várakozó
    čakajoč v vrsti ▸ sorban várakozó
    Takoj ko so se vrata odprla, je prvi začel podajati meče in gorjače čakajoči množici. ▸ Amint kinyílt az ajtó, ő volt az első, aki elkezdte kiadni a kardokat és fáklyákat a várakozó tömegnek.
    Najprej sem napisal scenarij, nato čakajoč na film še roman. ▸ Először a forgatókönyvet írtam meg, majd a filmre várakozva a regényt is.
    Peter je odkorakal do čakajočega taksija. ▸ Peter odalépett a várakozó taxihoz.

    2. (ki zahteva ukrepanje) ▸ várakozó, függőben lévő
    V mapi s čakajočo pošto ni bilo testnega sporočila. ▸ A várakozó üzenetek mappában nem volt benne a tesztüzenet.
    Izberite Prekliči, da pobrišete iz vrste vse čakajoče naloge. ▸ Válassza a Mégse lehetőséget az összes függőben lévő feladat törléséhez a várólistáról.
    Čakajoči odpadki se kopičijo, smrad, ki ga vohajo v dolini, pa je vse hujši. ▸ Az elszállításra váró hulladék halmozódik, a völgyben érződő bűz pedig egyre elviselhetetlenebb.
  • čaka|ti (-m) počakati/načakati se

    1. warten (koga/kaj/česa auf) (brata auf den Bruder, priložnost(i) auf die Gelegenheit)
    čakati na warten auf (s/z mit); (etwas) abwarten

    2. (pričakovati) erwarten (hrepeneče sehnlich, otroka ein Kind)
    figurativno komaj čakati (etwas) kaum erwarten können

    3. (stati v vrsti) anstehen (za um, für), Schlange stehen

    4.
    čakati koga dogodek/dogodki ipd: bevorstehen (čaka me X X steht mir bevor), zukommen auf (čaka me X X kommt auf mich zu); erwarten (čaka me X es erwartet mich X), kaj slabega: (jemandem) blühen (čaka me X mir blüht X)

    5.
    čakati koga/na koga soba, kosilo : bereitstehen, bereit sein

    6.
    figurativno na to še čakamo (s tem zamujajo/to še manjka) das steht noch aus

    7.
    pustiti koga čakati warten lassen, (odlašati z odločitvijo ipd.) (jemanden) hinhalten
    pustiti se čakati auf sich warten lassen
    figurativno na kaj je/ni bilo treba dolgo čakati (etwas) ließ (nicht) lange auf sich warten
    čakati v zasedi im Hinterhalt liegen
    morati čakati warten müssen, ker ima kdo/kaj prednost: zurückstehen müssen
    kaj (sploh) še čakaš? worauf wartest du noch?
    čakati križemrok untätig warten
  • čàs (čása) m

    1. tempo:
    čas teče, beži il tempo corre, vola
    čas se vleče il tempo si trascina
    enota časa unità di tempo
    s časom (sčasom) col tempo

    2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
    zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
    že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
    od časa do časa di tempo in tempo
    pred časom (non molto) tempo fa
    vsake toliko časa ogni tanto
    od tistega časa da allora
    seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

    3. omejeno trajanje
    a) s katerim človek razpolaga: tempo:
    nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
    izgubljen, zapravljen čas tempo perso
    prosti čas tempo libero
    b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
    čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
    zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
    o pravem času in tempo
    pred časom (predčasno) anzi tempo
    obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
    delovni čas giornata, settimana lavorativa
    c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
    to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
    č) trajanje v letu: stagione:
    čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
    poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
    d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
    čas mladosti gioventù
    čas staranja vecchiaia

    4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
    povojni čas dopoguerra
    v prejšnjih, davnih časih una volta
    za časa Rimljanov al tempo dei romani
    v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
    prve čase (sprva) in un primo tempo
    dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
    prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
    začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
    stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
    čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
    s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
    pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
    pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
    pridobiti na času guadagnare tempo
    iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
    biti dolgčas (komu) annoiarsi
    že lep čas da parecchio tempo
    imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
    biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
    biti na tesnem s časom avere poco tempo
    za božji čas! per l'amor del cielo
    čas celi rane il tempo è un gran medico
    pustimo času čas diamo tempo al tempo
    čas je zlato il tempo è denaro
    astr. sončni čas tempo solare
    krajevni čas tempo locale
    greenwiški čas tempo di Greenwich
    fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
    fot. čas osvetlitve tempo di posa
    jur. čakalni čas termine di attesa
    čas zastaranja termine di prescrizione
    šport. rekorden čas tempo record
    lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
    sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
    prislovno določilo časa complemento di tempo
    o pravem času a tempo debito
    zob časa le ingiurie del tempo
    v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
    gastr. čas kuhanja tempo di cottura
    izdelavni čas tempo di lavorazione
    inform. resnični čas tempo reale
    teh. dodatni čas tempo supplementare
    agr. čas jagnjetenja agnellatura
    čas med dvema košnjama erbatura
    čas sajenja piantatura
    PREGOVORI:
    čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
    čas vse poravna il tempo è galantuomo