infamous [ínfəməs] pridevnik (infamously prislov)
infamen, brez časti, na slabem glasu, razvpit (for zaradi)
sramoten, nizkoten, nesramen
pravno brez časti, brez državljanskih pravic; ki onečašča, obrekovalen
pogovorno beden, svinjski
an infamous meal beden obrok hrane
ameriško infamous crime zločin, ki se kaznuje z zaporom in odvzetjem državljanskih pravic
Zadetki iskanja
- īn-fēlīx -īcis, adv. īnfēlīciter
1. nerodoviten, neplod(onos)en: infelix lolium V., oleaster V., tellus inf. frugibus V.; zlasti arbor infelix = drevo brez (užitnega) sadu: Cat. fr., Plin., Macr., Ap.; na taka drevesa so obešali zločince, od tod staro besedilo obsodbe (pri Ci. in L.): caput obnubito, arbori infelici (na hudo, nesrečno drevo) suspendito, tako tudi: cadaver infelicissimis lignis semiustulatum Ci.
2. nesrečen, beden: Pl., Ter., Val. Fl., o infelix, o sceleste Ci., postulabant pro homine infelicissimo Ci., terrae incubat infelix O., hic miser atque infelix Ci., infelix atque aerumnosus Ci., homo miserrimus atque infelicissimus Ci., infelicior domi quam militiae L., avis H., patria V., victus V., femina infelicissima Q., totiens infeliciter temptata arma capere L., cum Carthaginiensibus dimicare infeliciter Val. Max.; adv. comp.: infelicius Sen. rh.; superl.: infelicissimē Aug.; z loc.: infelix animi Phoenissa V.; z gen.: inf. ausi Sil., fidei Sil.; enalaga: infelicem animam exhalat O.; subst.: crux infelici parabatur Ci. nesrečnežu.
3. nesrečonosen, zlonosen, nesrečen, poguben, zlokoben: o miserum et infelicem diem Ci., o prima infelix fingenti terra Prometheo Pr., dolor, cura, Erinys O., infelix forma puellae L., consilium L., fama, exsilium, thalamus, balteus V., inf. erga plebem Rom. studium L., ingenium Plin. neplodovit, opera Q. zastonj, zaman, prazen. - infeliz (množina: -ces) nesrečen, beden, ubog
infeliz m nesrečnik, ubožec, trpin - ingeneroso agg. nevelikodušen; ozkosrčen; beden
- jálnic -ă (-i, -e) adj. žalosten, beden, klavrn
- kärglich beden, boren
- kùburan -rna -o reven, beden: kuburan život
- kümmerlich beden, slab, ubog; Miene: nesrečen
- lacrimevole agg. objokovanja vreden; usmiljenja vreden, beden:
condizione lacrimevole bedno stanje - lacrimōsus (lacrumōsus) 3, adv. -ē (lacrima, lacruma)
1. poln solz, solzav, silno solzeč se, solzen, solziv: lumina vino lacrimosa O., l. oculi Plin. bolezensko se solzeče, solzive, dicere aliquid lacrimose Gell. ob mnogih solzah; metaf. (o rastlinah in drevesih) premočno solzeč: si (vites) sint lacrimosae Plin. če premočno solzijo.
2. jokav, plakajoč, (o)tožen, tožeč, žalosten: voces V., carmen O. žálostnica, žalostinka, mater, singultus, vultus Ap.
3. solze (jok) vzbujajoč, beden, nesrečen, žalostilen, žalosten (o vplivu na telo ali dušo): caepa l. ali flebile caepe simul lacrumosaeque ordine tallae Luc. ap. Non., caepis odor lacrimosus Plin., lacrimosus fumus H., O., bellum H., funera H., O., iussa O., ferarum spectacula Icti.; dvoumno: lacrimosa poëmata Pupi H. solzne = jokave in ganljive (gledališke) igre. - lamentábil -ă (-i, -e) adj. beden, klavrn, pomilovanja vreden
- lamentable [lǽməntəbl] pridevnik (lamentably prislov)
obžalovanja vreden, žalosten
zaničevalno beden - lamentable [lamɑ̃tabl] adjectif beden, žalosten, usmiljenja (pomilovanja) vreden
cris masculin pluriel lamentables tarnanje - lamentable žalosten, otožen; obžalovanja vreden, beden
- lamentevole agg.
1. knjižno (lamentoso) tožeč; jokav
2. objokovanja vreden; beden:
trovarsi in uno stato lamentevole biti v bednem stanju - lamentoso žalosten, beden
- lanudo volnat; surov; beden, ubog
- lasso1 agg.
1. knjižno truden, utrujen
2. pesn. beden, nesrečen - lastimero beden, usmiljenja vreden; tarnajoč
- lastimoso beden, žalosten, usmiljenja vreden