auctor -ōris, m (fem. pri V. Aen. XII, 159, O. Fast. V, 192, VI, 709, L. XL, 4, Pr. V, 3, 32.; prim. še: quibus [avibus] auctoribus Ci.; nanaša se celo na neutr.: ingenio sibi auctore Ci., fatis auctoribus V., numine praescitionum auctore Amm.) (augēre) množitelj, pomnoževalec, spešitelj, pospeševalec, in to:
I. množitelj verjetnosti = spešitelj kakega mnenja, nazora, kake trditve, pripovedi, govorice idr.
1. porok, „vir“, potrjevalec, zagotovitelj, poverilec (poverjalec): ex bono viro, credo, audieras et bono auctore Ci., haec vos... ita audistis, ut auctorem rumorem haberetis sermonemque omnium Ci., auctori credere C., auctore certo comperisse Suet. ali certis auctoribus comperisse Ci. ep., C. iz zanesljivega vira, iz zanesljivih virov; z ACI: legati, auctores concilia Etruriae populorum de petenda pace haberi L. poslanci, ki potrjujejo, da...; z gen.: cuius (Cethegi) eloquentiae est auctor... Ennius Ci., auctor gravis rei magnae L.; pesn. = oznanjevalec: pluviae graculus auctor aquae O., lucis auctores... aves (sc. galli) Pr., futuri pessimus auctor somnus Sen. tr.
2. occ.
a) vzgled, vzor, predhodnik, prednik, učitelj, voditelj (vodnik): auctorem aliquem in aliqua re habere Varr., Cato omnium virtutum auctor Ci., habet istius facti clarissimos viros res publ. auctores Ci., Fabricios mihi auctores et Africanos... protulisti Ci., proximis auctor fui generandi liberos Cu. sem dal vzgled, Naevium, Plautum, Ennium accusant, quos hic noster auctores habet Ter. za predhodnike, habeo auctorem P. Servilium, qui ante me sententiam dixit Ci., Apollo auctor V. kot učitelj zdravilstva; poseb. o prvakih v kaki znanosti, zlasti v filozofiji = učitelj, pa tudi = izsledovalec, razlagatelj: Cratippo auctore Ci., po Kratipovem nauku, hoc eodem auctore Ci. po njegovem lastnem nauku, Pythagoras et Plato, locupletissimi auctores Ci., (Pythagoras) non sordidus auctor naturae verique H. izsledovalec pravega vesoljnega bistva, tako tudi: divini humanique iuris auctor celeberrimus Vell., iuris civilis auctor Gell.
b) porok za resničnost kakega zapisa, poročevalec; (verodostojen) pisec, zlasti zgodovinopisec: sine locuplete auctore atque teste Ci., divinus auctor Plato Ci., auctor (valde) bonus Ci. (popolnoma) zanesljiv porok, apud Homerum optimum auctorem Ci., Thucydidem auctorem probamus N., Polybius haudquaquam spernendus auctor L., summus auctor divus Iulius T., discrepat inter auctores L., rerum Romanarum auctor Ci. pisec rimske zgodovine, auctores rerum T. zgodovinopisci, Sallustius rerum Romanarum florentissimus auctor T., ab auctoribus tradita est res Cu.; od tod auctorem esse poročati, zagotavljati: ut Valerius Antias auctor est L., ut quidem auctores sunt L.; z ACI: nec pauci sunt auctores Cn. Flavium scribam fastos protulisse Ci., sunt, qui male pugnatum ab his consulibus in Algido auctores sint L., auctores sunt ter novenis punctis interfici hominem Plin. so ljudje, ki poročajo, Fabius Rusticus auctor est scriptos esse ad Caecinam Tuscum codicillos T.
II. spešitelj kakega ukrepa, sklepa, dejanja:
1. svetovalec (kot fem. svetovalka), podpornik; abs.: alium... verba mutare et pro auctore suasorem... dicere coëgit Suet.; pogosto v abl. aliquo auctore po čigar nasvetu, na čigar priganjanje (spodbujanje), na čigar povelje, ob čigar pritrditvi (odobravanju, odgovornosti): auctore me, te Kom. idr., eo auctore duxit Albini filiam Ci., auctore et consuasore Naevio Ci., auctore atque agente eo C., multis auctoribus C., auctoribus vobis L., Philippo auctore Cu.; pren.: ingenio sibi auctore Ci., auctoribus diis L., auctore eodem deo T., quibus (avibus) auctoribus Ci., fatis auctoribus V.; z gen.: deditionis auctor et suasor Ci., auctor ego (Iuno) audendi V., auctor mortis instabat (femina) V.; z dat.: ille legibus Caecilii Metelli contra auspicia ferendis auctor Ci.; z ad: adiutores, auctores hortatoresque ad me restituendum multi fuerunt Ci.; z in in abl.: in restituendo auctorem fuisse Ci., hunc in omni procuratione rei publ. actorem auctoremque habebant N. (gl. actor); poseb. auctorem esse alicui = svetovati komu: ut auctores aliis fuerunt Ci., furens miles aderat nullo duce: sibi quisque auctor T., Cotta profectionis auctor non fuerat C., patri auctor fuerat dedendi regnum Cu., auctor senatui fuit decernendi, ut... Suet., ceteris auctor (fui) ad te adiuvandum Ci. ep.; s finalnim stavkom: mihique, ut absim, vehementer auctor est Ci. ep., illi magnopere auctor fui, ne differret tempus petitionis suae Brutus in Ci. ep.; tudi brez dat.: auctor non sum, ut te urbi committas Ci. ep., auctoribus, qui aderant, ut sequeretur L.; z ACI ali samin inf. (kadar se navaja le vsebina nasveta): ego... tibi non sim auctor, si Pompeius Italiam relinquit, te quoque profugere Atticus in Ci. ep. (Ad Atticum), ille... Thracum populis fuit auctor amorem in teneros transferre mares O., auctor est adverso scalpello subsecare Cels.; (glede na) kaj? čemu? s samim acc., a le z neutr. pron.: quid mihi nunc es auctor, Simo? Pl., idne estis auctores mihi? Ter., a me consilium petis, quid sim tibi auctor, in Siciliane subsidas an ut... proficiscare Ci. ep.
2. occ. potrditelj (drž.pr.) v zvezi patres auctores fiunt starešinstvo (senat) potrdi narodni sklep: patres ante auctores fieri coëgit Ci., si patres auctores fierent L., patres auctores facti L.
3.
a) početnik, začetnik, povzročitelj, sprožitelj, osnovatelj, izvršilec, storilec, stvaritelj (stvarnik): nemo civis libertatem potest amittere, nisi ipse auctor factus est Ci., suam culpam auctores ad negotia transferunt S., nec auctor quamvis audaci facinori decrat L., Aesopus auctor hanc materiam repperit Ph. je prvi...; pogosto z gen.: auctor illius iniuriae, sceleris, salutis meae Ci., non exstinctor, sed auctor incendii Ci., haudquaquam par gloria sequitur scriptorem et auctorem rerum S., auctores Cadmeae occupandae N., auctor clamoris, honoris, meritorum O., vulneris V., O., teli V., O., Sil., caeci ictus Sil., plagae, funeris, mortis O., necis Suet., frugum V., muneris O., Mart. darovalec (-ka), auctor armorum Hirt. (gl. arma), defectionis Cu.; occ.
b) drž.pr. v zvezi auctor legis ali senatūs consulti, tudi samo auctor = α) sprožitelj, svetovalec = predlagatelj: quarum legum auctor fuerat, earum suasorem se haud dubium ferebat L., auctore (sc. senatus consulti) Fabio consule L., leges captis iustissimus auctor imposuit O. ali leges feret iustissimus auctor O. zakonodajalec, Valerius Flaccus, turpissiamae legis auctor Vell., Lycurgus durissimarum Lacedaemoniis legum auctor Q. dajalec. β) svetovalec = kdor svetuje, naj se sprejme kak zakonski predlog ali izvrši kak sklep, priporočitelj, podpiralec (s svojim glasom in ugledom), zagovornik, vzdrževalec: multarum legum aut auctor aut dissuasor Ci., Munatium Plancum... auctorem senatus consulti incusant T.
c) ustanovitelj, utemeljitelj, osnovatelj, graditelj, podjetnik, stvaritelj kakega umotvora, umetnik: Troiae ali Ilicae urbis auctor V., Graia quis Italicis auctor posuisset in oris moenia quaerenti sic... unus rettulit O., murorum Romulus auctor Pr., templi auctor L., Potitius auctor (sc. arae maximae) V., certamen... Olympiorum initium habuit auctoremque Iphitum Eleum Vell., auctores imperii Rom. conditoresque Plin., a. statuae et tabulae pictae, statua incerti auctoris Plin., a. amplissimorum operum Suet.; poseb. še stvaritelj kakega slovstvenega dela, pisatelj: scripta auctori preniciosa suo O., Latini auctores Q., lectio multorum auctorum Sen. ph., sine auctore notissimi versus Suet. brezimni; z gen.: carminis a. H., carminum a. Q., eius operis (te vrste) auctores Q., belli Alexandrini Africique et Hispaniensis incertus a. Suet., utriusque linguae auctores Suet.
č) iznajditelj, izumitelj, zavetnik, bog zaščitnik: Lacedaemonii auctores istius vitae Ci., nihil auctor Apollo subvenit V., sum tamen inventrix auctorque ego (Minerva) carminis huius O. iznajditeljica in izumiteljica, agis carminibus grates et dis auctoribus horum O., a. lucis (= Apollo) O., nec prosunt elegi nec carminis auctor Apollo Tib., a. citharae liquidaeque palaestrae (= Mercurius) Lucan.
d) začetnik kakega rodu, praoče: mihi Tantalus auctor O., a. generis V., O., Cu., Suet., propaginis tantae O., gentis, originis Suet., sanguinis ultimus auctor V., Brutus... praeclarus auctor nobilitatis tuae Ci., auctore ab illo ducit originem H.
III. jur. zastopnik v splošnem pomenu, branitelj, besednik, zagovornik, zavetnik, porok, priča: auctor beneficii populi Rom. defensorque periculi Ci., libertatis adiutores complecti debetis, servitutis auctores sequi non debetis Ci., legem iudiciariam tulit iudiciorum et iuris auctor Ci., a. sententiae, societatum, querellarum Ci., praeclarus auctor civitatis suae Ci., imperitus adulescens... sine collegis,... sine auctore, sine fictore Ci.; od tod occ.
a) kake lastnine zastopnik ali porok, ki se ga drži tožnik: actio est in auctorem praesentem Ci.; pesn. = lastnik: a. vaccae O.; zlasti zastopnik prodajane lastnine, ki kupcu jamči pri prodaji lastninsko pravico, navidezno = prodajalec: nec vobis auctor ullus est nec vosmet estis ulli Pl., nunc auctorem dedit mihi Apoecidem Pl., a. fundi, a malo auctore emere Ci.
b) zastopnik ali skrbnik kake ženske v pravnih zadevah, uveljavljevalec njene volje (volja, izrečena od kake ženske, je bila pravnoveljavna le ob privolitvi njenega skrbnika): Dig., maiores nostri nullam ne privatam quidem rem agere feminas sine auctore voluerunt L., quod mulier sine tutore auctore promiserit Ci. prez pravilne privolitve svojega skrbnika, deberi viro dotem, quam (mulier) nullo auctore dixisset Ci., si illa in tutela Flacci fuit, quaecumque sine hoc auctore est dicta dos, nulla est Ci. brez njegove privolitve, nubit genero socrus nullis auctoribus Ci. brez privolitve sorodnikov po očetu (kot varuhov); prim.: nuptiarum auctores Ci. (o sorodnikih po očetu kot varuhih).
Zadetki iskanja
- Aufidius 3 Avfidij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.
1. Cn. Aufidius Gnej Avfidij, tr. pl. l. 114, pretor l. 108, napisal je rim. zgodovino v gr. jeziku; v starosti je oslepel, vendar še deloval kot politik in znanstvenik: Ci., Plin.
2. njegov posinovljenec Cn. Auf. Orestes Aurelianus Gnej Avfidij Orest Avrelijan, konz. l. 71: Ci.
3. M. Auf. Lurco (= Požrešnik) Mark Avfidij Lurkon, kot tr. pl. l. 61 je sprožil zakon de ambitu, ki pa ni obveljal; začel je kot prvi pitati pave, s čimer si je prislužil mnogo denarja: Ci. ep., Varr., Plin.; najbrž tega istega Avf. omenjajo H. (Sat. II, 4, 24: Aufidius forti miscebat mella Falerno) kot požrešnika, Ci. (Pro Flacco 4, 10: iratus Flacco dixit M. Lurco) kot pričo v Flakovi pravdi, Suet. (Calig. 23) kot Livijinega deda.
4. T. Auf. Tit Avfidij, rim. govornik srednje mere: Ci.
5. Sex. Auf. Sekst Avfidij, rim. vitez: Ci. ep.
6. Auf. Luscus Avfidij Lusk, najvišji oblastnik (pretor) v Fundih, prej pisec, zelo nečimrn človek: Fundos Aufidio Lusco praetore libenter linquimus, insani ridentes praemia scribae H. (Fundi so bili v Horacijevem času municipij s polnim rim. državljanstvom ter so si zato sami volili svoje oblastnike).
7. Auf. Bassus Avfidij Bas, zgodovinopisec v Avgustovem in Tiberijevem času, napisal je zgodovino rim. državljanskih vojn in zgodovino rim. vojn v Germaniji (to je nadaljeval Plinij st.) Sen. rh., Sen. ph., Plin., Plin. iun., Q., T. — Od tod adj. Aufidiānus 3 Avfidijev (= Seksta Avfidija): nomen Ci. ep. - Ausonēs -um, m Avzon(c)i, skupno ime italskih rodov ob zahodni obali srednje in spodnje Italije: L., Plin.; pesn. sinekdoha Italci: Stat. Od tod subst. Ausona -ae, f Avzona, prastaro avzonsko mesto: L.; adj.
a) Ausonius 3 avzonski, spodnjeitalski: salis Ausonii lustrandum navibus aequor V. ob brutijski in kampanjski obali, mare Varr. fr., Plin. ob južni obali Italije; pesn. sinekdoha italijanski, latinski, rimski: Ausonia Teucros considere terra V., Thybris V., Pelorum O., os Mart. rim. zgovornost. — Kot rim. priimek, npr. Decimus Magnus Ausonius Decim Veliki Avzonij (Avzonski), slovničar, retor in duhovit pesnik v 4. st. po Kr.
b) Ausonis -idis, f avzonska, pesn. sinekdoha italska, italij(an)ska, rimska: ora O., aquae Sil., matres Cl.; subst. Ausonia -ae, f (sc. terra) Avzonija, spodnja Italija: V., O.; pesn. sinekdoha Italija: V., O.; Ausoniī -ōrum, m Avzon(c)i, Spodnjeitalci: V.; pesn. sinekdoha Italci: V.; po patronim. imenih tvorjeni subst. Ausonidae -dûm, m Avzon(c)i: Camers ditissimus agri qui fuit Ausonidum V.; pesn. sinekdoha Italci, Latinci, Rimljani: procedit legio Ausonidum: V. - ávtocésta (glavna cesta) arterial road, trunk road, highway; ZDA automobile highway, express highway, cross-country highway
ávtocésta z najmanj 4 stezami, z nadvozi na križiščih itd. VB motorway, ZDA expressway, superhighway - bânovica ž, bánovica ž
1. banica
2. gl. banovac 4. - Bardaeī -ōrum, m Bardejci, ilirsko ljudstvo (pri Ci. ep. in Plin. se imenujejo Vardaei Vardejci). Od tod adj. Bardaicus 3 bardejski = ilirski: Bardaicus calceus Iuv. nekak vojaški škorenj iz klobučevine, obuvalo rim. centurionov (šalj. = centurio); subst. Bardaicus -ī, m = Bardaicus calceus Mart. (IV, 4, 5, kjer drugi pišejo vardaicus).
- bas, basse [bɑ, bɑs] adjectif nizek; majhen; dolnji, nižji; globoko ležeč; plitev; mračen (nebo); podrejen; mlad, nedoleten; histoire pozen; (slog) navaden, vulgaren; figuré podel, nizkoten
à bas prix poceni
à voix basse tiho, potihem
au bas bout (de) na spodnjem koncu
au bas automobilisme vsaj, najmanj
en bas âge v nežni starosti
en ce bas monde na tem svetu, na Zemlji
Chambre féminin basse Spodnja zbornica
coup masculin bas (sport) nizek (nedovoljen) udarec
marée féminin basse oseka
messe féminin basse tiha maša
la partie basse de la ville nižji, spodnji del mesta
basses cartes féminin pluriel nizke karte
basses classes d'une école nižji, začetni razredi v šoli
basse extraction, naissance, origine nizko poreklo
basse latinité féminin pozna latinščina (4. in 5. stoletje)
bas morceaux masculin pluriel meso II. vrste
bas peuple nižje ljudstvo
basse pression féminin nizek pritisk (vreme)
basses terres féminin pluriel nižave
le bas Rhin, la basse Seine dolnji Ren, dolnja Sena
la Basse Carniole Dolenjska
basse vengeance nizkotno, podlo maščevanje
le Bas Empire rimsko cesarstvo po Konstantinu
s'en aller, partir l'oreille basse (figuré) oditi ves poparjen
avoir la vue basse biti kratkoviden
faire main basse sur quelque chose seči po čem, polastiti se česa
faire parler quelqu'un d'un ton plus bas (figuré) koga utišati
le jour est bas dan gre h kraju - bēs, bēssis, m
1. dve tretjini (= 8 uncij) vsake dvanajstdelne celote, npr. funta, orala, čevlja, asa, dediščine idr.: Varr., Col., Plin., Icti., faenus ex triente Idib. Quint. factum erat bessibus Ci. ep. obresti so poskočile od mesečne 1/3 na 2/3 (torej od letnih 4% na 8%), heres ex besse Plin. iun.; met. = osem: bessem bibamus Mart. osem čaš (kolikor ima ime Proculus črk).
2. pri matematikih = dve tretjini od šest = štiri: Vitr., bes alter = (6+4)/3 = 12/3 Vitr. — Poznejša soobl. bēssis -is, m: Prisc., Cod. Th. - bīduum -ī, n (iz *bi in *divum = dies) rok ali doba dveh dni, dva dneva: Ca., Ter., N. idr., uno die longior mensis aut biduo Ci., biduum comitiale C. volilna dneva (3. in 4. januar), ko senat ni imel seje, in iis operibus... biduum consumitur C., certamine consulum biduum absumptum L., inter has cogitationes biduo absumpto Cu., biduum criminibus abiciendis statuitur T., biduo ante, post Ci. dva dni prej, pozneje; za izražanje prostorske razdalje: bidui iter progressus Ci. ali ab eo non longius bidui viā abesse C. ali castra, quae aberant bidui Ci. ep. dva dni hoda. Adv. (koliko časa, kako dolgo)
1. acc. biduum dva dni: Ca., Ter., S. idr., biduum in his locis morari C., aliquem biduum cibo tectoque prohibere Ci., cum biduum cibo se abstinuisset N.; prim.: per biduum Ci., C., Cels., Vell. cela dva dneva, per insequens biduum L., per continuum biduum Vulg., in biduum L., Cels., Cu. za dva dni, na dva dni, non ultra biduum T. ne nad dva dni, ne več kot dva dni.
2. abl. biduo v dveh dneh, za dva dni: Ci., Cu., T. idr., hanc (manum Germanorum) affore biduo C., biduo et duabus noctibus Hadrumetum pervenit N., eo biduo Ci. ep., C., Auct. b. Alx., hoc (illo) biduo Ci., biduo illo Cu.; biduo, quo haec gesta sunt C. ali biduo, quo senatum legerunt censores L. dva dni potem, ko... - cable1 [kéibl] samostalnik
vrv, kabel; sidrenjak, vrv za sidro; globinska mera 231 m; kablogram
cable binding kandaharska vez
cable crane žičnati tir
cable entry (električni) dovod
cable's length dolžinska mera (ameriško 720 feet, britanska angleščina 606 feet [1/4 milje])
his cables parted umrl je
to slip (ali cut) one's cable umreti
cable way (ali car) žičnica, vzpenjača - canonicus 3 (gr. κανονικός)
1. pravilen, reden.
a) v glasbi: c. ratio Vitr. teorija zvoka.
b) v astronomiji: canonicae defectiones solis Aug. redno ponavljajoči se sončni mrki. Od tod subst.
a) canonicī -ōrum, m teoretiki: Plin.
b) canonica -ōrum, n (= canonica ratio) osnovna pravila, teorija: Plin.
2. ki se tiče stalnega davka, davčen, davkarski: Icti., pensitationes Cod. Th.
3. subst. canonicus -ī, m duhovnik, zapisan v duhovniškem imeniku, pozneje kanonik: Eccl.
4. canonicī librī, canonicae scriptūrae sanctae Aug. knjige stare in nove zaveze, zabeležene v kanonskem imeniku (gl. canōn 4.). — Adv. canonicē
1. po pravilu, praviloma: Char.
2. po določilih cerkvene oblasti: Eccl. - Catius2 3 Kacij(ev), ime rim. rodu, poseb.
1. M. Catius Insuber Mark Kacij Insubrec, epikurejec, umrl l. 45: Ci. ep., Q. Od tod adj. Catiānus 3 Kacijev: spectra Ci. ep.
2. neki drug Kacij (najbrž Catius Miltiades, ki je menda pisal „de opere pistorio“) v Horacijevi 4. satiri II. knjige na široko razpravlja o kuharski umetnosti. - cēna -ae, f (prim. st.lat. cesnas = sab. scensas = lat. cena, osk. kerssnaís = lat. cenis, umbr. sesna = lat. cenam, lat. carō, cortex, scortum, gr. κείρω strižem) pravzaprav „razrezovanje mesa in jedi“, od tod
1. kosilo, glavni obed Rimljanov okoli devete dnevne ure (med 3. in 4. uro popoldne), occ. pojedina, gosti: cenam apparare Ter., aliquem ad cenam invitare Ci., in cenam isti dabat apud villam Ci., sic cena ei coquebatur N., tempus cenae Sen. ph., cenae tempore Suet., c. lauta, sumptuosa Ci., magna H., luxuriosa Sen. rh., auguralis Ci., nuptialis Pl., Suet., in cenis grandibus Q., c. abundantissima Suet., pura Eccl. postna jed, post, post cenam Ci., Q., inter cenam Ci., super cenam Suet. = per cenam Suet. = in cena Cels. pri obedu, pri mizi; preg.: cenā comesā venire Varr. = prepozno, cenam rapere de rogo Cat. (o lačnih ljudeh).
2. met.
a) posamezna samostojna jed v okviru celega obeda ali pojedine: c. prima, altera, tertia Mart.
b) jedilnica Plin. (XII, 1, 5).
c) obedna družba, omizje: ingens cena sedet Iuv. - Charisius -iī m Harizij,
1. gr. govornik, posnemovalec govornika Lizije: Ci., Q.
2. Aurelius Arcadius Char. Avrelij Arkadij Harizij, sloveči rimski pravnik v času Konstantina Vel..
3. Flavius Sosipater Char. Flavij Sozipater Harizij, rim. slovničar iz 4. st. po Kr., po rodu iz Kampanije. - cheval-vapeur [šəval vapœr] masculin (krajšava: CV) konjska moč
une quatre-cheval-vapeur, une 4 CV avto Renault (»katrca«) - cieō -ēre, cīvī, citum (prim. gr. κίω grem, κινέω gibljem, gonim, κῑ́νυμαι gibljem se, lat. citus, citāre, sollicitus)
1. ganiti (gibati), premakniti (premikati): orbis cietur Ci. se giblje, inanimum est omne, quod pulsu agitatur externo; quod autem est animus, id motu cietur interiore et suo Ci., puppes sinistrorsum citae H. naravnane, obrnjene na levo; pren.: ingentem molem irarum ex alto animo c. L. silno moč strasti iz globočine duše dvigniti; occ.
a) izraz pri šahu: calcem ciere Pl. kamenček potegniti, vleči.
b) jur.: herctum (sup. glag. hercīscō) ciere Ci. dediščino deliti.
c) voj.: pugnam ciere (skoraj samo o poveljniku ali prvoborcu) boj v tek spraviti (spravljati), boj spodbuditi (spodbujati), spet in spet pričenjati ali podžigati, vzdrževati, ne odnehati od boja: principes utrimque pugnam ciebant L., pauci... penetravere ad Porum acerrime pugnam cientem Cu., Sacrovir... pugnam pro Romanis ciens T., hi sude pugnas... cient Sil., bellum (= pugnam) inter primores duces acerrime c. Iust.
č) stres(a)ti, pretres(a)ti, vzburkati: absurdoque sono fontīs et stagna cietis Poeta ap. Ci., loca vocibus... sonituque cientur Lucr., tonitru caelum omne ciebo V., c. imo aequora fundo V., (mare) venti et aurae cient L.
2. osebe poz(i)vati, (po)klicati: aere (s trobljo) c. vivos V., Narcissum T., singulos nomine ciens T., lugubri voce Acerbam ciet Iust.; poseb. duhove rotiti: certis carminibus cieri ab inferis animas Lact.; occ.
a) na pomoč (po)klicati: nocturnosque ciet manes carminibus V., luctificam Alecto dirarum ab sede dearum infernisque tenebris ciet V., vipereasque ciet Stygia de valle sorores (= Furias) O., non homines tantum, sed foedera c. L. za pričo poklicati.
b) klicati, poz(i)vati na vojsko ali na boj, na vojsko (s)klicati ali zb(i)rati: Vell., Sil., Amm., ab ultimis subsidiis cietur miles L., ad arma ciere L., primores Argivorum coeperat ad sese Troia ciere viros Cat., ad belli munia militem c. T., quos (Germanos) cum maxime Vitellius in nos ciet T.
3. pren.
a) po imenu klicati, imenovati: Lucr. idr., animam... magna supremum voce ciemus V., triumphum (= „io triumphe“) nomine c. L., „triumf“ vpiti, modo nomina singulorum, modo centuriam T.; drž.pr.: patrem ciere L. očeta imenovati, consulem patrem, avum L. konzula za očeta, deda imenovati.
b) vzbuditi (vzbujati), dvigniti (dvigovati), povzročiti (povzročati), povod dajati čemu, delati kaj: ex corporis totius natura... varios motus cieri Ci., qui tantas iam nunc procellas, proelia atque acies iactando inter togatos ciet L., c. seditiones, vanos tumultus L., bellum L., Iust. začenjati, belli simulacra V. navidezni boj, stragem V. poboj izvršiti, Martem V., terrores Sen. tr., mare acriore vento concitatum fluctus ciere Cu., lacrimas c. V. solze točiti; poseb. kak glas zagnati: Ph., Vell., voces varias Lucr., voces truces Ap., tinnitūs V., tenues tinnitūs aere Cat. žvenkljati, gemitūs V. vzdihovati, singultus ore Cat. ihteti, longos fletus V. dolgo jokati, mugitūs V. (za)rjuti, raucum murmur V. votlo žuboreti; occ. medic. vzdražiti, omečiti, pospešiti (pospeševati), (po)gnati na kaj (npr. na vodo): alvum Col., Plin., cita alvus Cels. driska, ciere menses (menstrua) Plin., menses et sudores Plin., urinas Plin.
Opomba: V zloženkah prestopi ta glagol pogosto v 4. spregatev, npr. acciō (conciō) -īre -īvī -ītum; pesniki in poznejši pisci so od tod tvorili oblike nezloženega glag.: cio Mart., cit Col., cimus Lucr., ciant, ciuntur Ap. - Claudiānus -ī, m Klavdijan, rim. nom. propr. Poseb.
1. Claudius Claud. Klavdij Klavdijan iz egipt. Aleksandrije, lat. pesnik ob koncu 4. in začetku 5. st. po Kr.: Aug., Sid.
2. Claud. Ecdidius Mamertus Klavdijan Ekdidij Mamert, lat. cerkveni pisatelj in pesnik sredi 5. st. po Kr.: Sid. - Claudius (vulg. Clōdius) 3 Klavdij(ev), Klodij(ev), ime prvotno sab. rodu, ki se je l. 504 pod Ato Klavzom (Atta Clausus = Appius Claudius) priselilo v Rim in bilo sprejeto med patricije; rod je bil slaven po stanovitnosti in odločnosti, nič manj pa tudi po ošabnosti in sovraštvu do plebejcev. Pozneje se je od njega odcepila ter poplebejila veja (njen najimenitnejši rod so bili Marcellī) in nekateri Klavdiji so se imenovali Clōdiī. Izmed patricijskih Klavdijev so najznamenitejši:
1. Appius Claudius Sabinus Apij Klavdij Sabin(ec), ki se je l. 504 preselil v Rim: L., T., Suet.
2. njegov sin Appius Claudius Sabinus, konz. l. 471: L.
3. Appius Cl. Regillensis Crassus Apij Klavdij Regilski Kras, sin 2., decemvir l. 450, znan po svojem silovitem ravnanju z Virginijo: L.
4. App. Cl. Crassus, diktator v vojni s Herniki l. 362: L.
5. Ap. Cl. Caecus (Slepi), ki je kot cenzor l. 312 zgradil cesto, poimenovano po njem via Appia, in vodovod; prvi znani rim. prozaik, sloveč tudi zaradi govora, s katerim je l. 281 preprečil premirje s Pirom: Ci., L., Sen. ph., T. idr.
6. P. Cl. Pulcher Publij Klavdij Pulher, sin 5., kot konz. l. 249 je dal pri Drepanu potopiti svete kokoši: Ci., L. epit., Val. Max., Gell.
7. iz rodbine Pulhrov so poseb. znani še trije bratje
a) App. Cl. Pulcher, z Lukulom l. 70 v Aziji, Ciceronov nasprotnik; l. 49 je s Pompejem bežal pred Cezarjem in umrl na Evbeji: Varr., Ci., Lucan., Gell.
b) C. Cl. Pul. Gaj Klavdij Pulher, l.56 propretor v Aziji: Ci.
c) P. Clodius Pul. Publij Klodij Pulher, ki se je s Ciceronom zasovražil od svoje blaznosti v svetišču dobre boginje (Bona Dea) ter kot tr. pl. l. 59 izpeljal pregon svojega nasprotnika; l. 53 ga je kot kandidata za konzulstvo Milon pri pouličnem spopadu ubil: Ci., Vell., Suet. Njegova sestra Clōdia Klodija s priimkom Quadrantāria Kvadrantarija (gl. quadrantārius), poročena s Kvintom Metelom Celerom, huda Ciceronova sovražnica, je bila ljubica Marka Celija in Katúla: Ci.
8. neko Klavdijo Kvinto (Claudia Quinta) omenjajo: Ci., L., Val. Max., Aur. Kot književniki so vredni omembe:
9. Claudius Klavdij, ki je polatinil gr. pisane letopise Gaja Acilija Glabriona; prevod je bil Liviju zgodovinski vir: L.
10. Q. Cl. Quadrīgārius Kvint Klavdij Kvadrigarij, rim. letopisec, Sulov in Sizenov sodobnik, tudi vir Liviju, ki ga kratko imenuje Claudius: L., Vell., Gell.
11. Cl. Mamertīnus Klavdij Mamertin
a) sicer neznan govornik ob koncu 3. st. po Kr., napisal (ohranjen) hvalilni spis na cesarja Maksimijana in njegovega sovladarja Dioklecijana.
b) govornik v 2. pol. 4. st. po Kr., napisal (ohranjeno) zahvalnico ces. Julijanu, ki mu je podelil konzulstvo: Amm. — Za druge veje tega rodu (npr. za Marcele, Nerone) prim. ta gesla. Neronovega rodu je Tib. Claudius Drusus Nero Germanicus Tiberij Klavdij Druz Neron Germanik, kot (4.) rim. cesar (od l. 41 do 54 po Kr.) kratko imenovan Claudius, roj. l. 10 pred Kr. v Lugdunu, zastrupljen od svoje žene Agripine: Sen. ph., Plin., T., Suet. — Kot adj. Claudius (Clōdius) 3 Klavdijev (Klodijev): gens L., tribus L., V., Serv. okraj na fidenskem ozemlju, via Cl. O. stranska cesta Kasijeve ceste (via Cassia) v južni Etruriji, aqua Cl. Suet., Front. od Kaligule začeti in od ces. Klavdija zgotovljeni vodovod, lex Cl. (ces. Klavdija) T., leges Clodiae (ljudskega tribuna Klodija) Ci., porticus Claudia Mart. Od tod nadaljnje tvorbe: Claudiānus 3 Klavdijev: castra (Apija Klavdija Pulhra) L., cometes Sen. ph. za ces. Klavdija vidna, tempora (ces. Klavdija) T.; vulg. Clōdiānus 3 Klodijev (= ljudskega tribuna Klodija): crimen (njegov uboj) Ci., operae (njegovi pomagači) Ci., incendia (od njega povzročeni) Ci.; redko Claudiālis -e Klavdijev (= ces. Klavdija): flamonium T. - cōleus -ī, m modnik, modo: Mart., si coleos haberemus Petr. ko bi bili možje = ko bi imeli le količkaj srčnosti; dvoumno (= culleus in cōleus meh in modo): Ci. ep. (IX, 22, 4).
- comitiālis -e (comitia) na komicije nanašajoč se, volitven, volilen: homines Pl. ljudje, ki so vedno na volišču, kjer prodajajo svoje glasove, dies c. Varr., Ci. ep., L., Macr. volilni dan (na volilne dneve senat navadno ni zasedal), mensis c. Ci. volilni mesec = januar, biduo excepto comitiali C. 3. in 4. januar, morbus c. Cels., Plin., Dig. ali vitium c. Sen. ph. = božjast (ki je kot zlo znamenje prekinila komicije, če se je pojavila tega dne). Od tod comitiālis, m = božjasten: ab eo cibo comitiales fieri Plin.; subst. comitiālēs -ium, m
a) božjastniki: Philistio … dat radicis uncias quattuor … pleuricitis et comitialibus Plin.
b) (sc. morbi) božjastne bolezni: (fibri testes) contra comitiales sumpti Plin. — Adv. comitiāliter božjastno, pri (ob) božjasti: Plin.