Franja

dek|a [é] ženski spol (-e …) 10 Gramm, 1 Dekagramm
10 dek … 100 Gramm …

diplasius 3 (gr. διπλάσιος) dvojen, dvojnat, dvakrat tolik, v razmerju 1 : 2: ratio M. razmerje 1 : 2; subst. diplasion (dioplasium) -iī, n razmerje 1 : 2: M., Fulg.

drachm [dræm] samostalnik
drahma (grški denar); lekarniška utež 1/8 unče; 1/16 unče avoirdupois
figurativno kapljica

dram [dræm] samostalnik
utež 1/16 unče (avoirdupois); 1/8 tekočinske unče
figurativno malenkost; požirek žganja

to be fond of a dram rad ga srkati
not a dram niti trohice

epogdoos (epogdous) -oon (-oum) (gr. ἐπόγδοος) 1¹/₈ vsebujoč: Macr., M., Fulg.

etiamnum, etiamnunc = etiam num, etiam nunc, gl. etiam I. 1. a).

ȅvo kazalni členek za 1. os. lej: evo, istinu ću kazati; evo sunca i pred naša vrata; evo moje glave prisegam pri svoji glavi; evo moje ruke trdim z vso zanesljivostjo

factus -ūs, m (facere) pripravljanje, izdelovanje, (iz)gradnja: Varr.; meton. kot t. t. agr. = factum -ī, n 1. b): Ca., Plin.

fasciola (vulg. fasceola) -ae, f (demin. fascia) majhen povoj, povojček, trakec,

1. kot vpletek: Varr.

2. kot obvezilo (obveza): Hier., insignia morbi fasciolae H.

3. kot prsni trak (povoj), prsna preveza (prim. fascia 1. c) Ap.

4. kot golenke (nekake nogavice, ki so jih nosile ženske in zato tudi v žensko preoblečeni Klodij): P. Clodius a purpureis fasciolis est factus popularis Ci. odkar je nosil škrlatne golenke.

5. kot zibelna poveza: Vop.

februus 3

I. očiščujoč, čistilen, le kot subst. februum -ī, n očiščevalo, čistilo, Varr. in po njem: Februa Romani dixere piamina patres O. ki poroča, da so Rimljani konkretno razumevali tudi darovalno moko, drevesne veje idr.: stipulae fabales, februa casta O.; occ. februa -ōrum, n (sc. sacra) očiščevalni praznik, očiščevalno žrtvovanje (ob koncu leta; prim. Februārius 1.) Varr., Aug., P. F., annus erat brevior, nec adhuc pia februa norant O. —

II. Februus -ī, m Februus, etrursko božanstvo duš umrlih ali podzemlja, istoveteno s Plutonom, ki mu je bil najbrž posvečen mesec februar, v katerega drugi polovici so obhajali februa: Macr., Serv.

foot-pound [fútpaund] samostalnik
fizika količina energije, ki je potrebna za dviganje 1 funta 1 čevelj visoko

foot-rule [fútru:l] samostalnik
1 čevelj dolgo ravnilo

forus -ī, m (ferīre gl. to besedo, forus torej pravzaprav = „odrezek“, „odsek“), večinoma v pl.

1. hodnik na ladji med veslaškimi klopmi: S. fr., Gell., multa foro ponens Enn., cum alii malos scandant alii per foros cursent Ci., laxat foros V. = na pravi prostor, scandere foros T.

2. sedeži v gledališču: P. F., loca divisa patribus equitibusque, ubi spectacula sibi quisque facerent, fori appellati L., ad … foros in circo faciendos L.

3. pesn. hodniki med satovjem: (apes) complebunt foros V.

4. (pre)hodi ob vrtnih gredicah: angustos foros adverso limite ducens Col. poet.

5. deska za igro (kockanje): forum aleatorium calfecimus Augustus ap. Suet.

6. = forum 1. b): Isid. f. = forum 2.: Pomp. fr., Luc.

fox¹ [fɔks] samostalnik
zoologija lisica, lisjak
figurativno navihanec, pretkanec, -nka; lisičje krzno
ameriško, sleng študent 1. letnika, bruc

furlong [fə́:lɔŋ] samostalnik
dolžinska, mera, 1/8 milje (201 m)

gehen (ging, gegangen)

1. iti, (öfter, lange) hoditi; odhajati; auf Reisen gehen iti na potovanje; auf Urlaub gehen iti na dopust; ins Kloster gehen iti v samostan; unter Menschen gehen iti med ljudi; von Hand zu Hand gehen iti iz rok v roke; zu weit gehen iti predaleč; seines Weges gehen iti svojo pot; (sterben) er ist von uns gegangen šel je od nas, zapustil nas je

2. in Kleidung: nositi (obleko, črnino itd.), hoditi v

3. See: valovati; Tür: odpreti/zapreti se; Maschinen: delovati; Teig: vzhajati; Verkehrsmittel: voziti, peljati; Straße: voditi, iti; priti: auf ein Kilo gehen 20 Stück na 1 kg pride 20 kosov

4. einfach/leicht/schwer: biti (enostaven, lahek, težak)

5. in die Brüche/in Stücke gehen razbiti se; in Erfüllung gehen izpolniti se; in Teile gehen deliti se; zu Ende gehen končati se, mit jemandem iti h koncu z

6. gehen lassen die Dinge: pustiti stvari, naj gredo svojo pot; einen gehen lassen prdniti; mit sich gehen lassen ukrasti

7. gegangen werden biti prisiljen k odhodu/odstopu gehen auf : es geht auf Mittag kmalu bo poldne, einen Menschen: leteti na, biti namenjen (komu), Tür, Fenster: gledati na; aus und ein gehen bei biti stalen gost; gehen bis an etwas segati do; in sich gehen iti vase; gehen mit : jemandem hoditi z, mit der Zeit: iti s časom; iti s časom naprej; gehen nach etwas ravnati se po; nach jemandem : wenn es nach mir ginge če bi bilo po mojem; gehen über die Kräfte/das Erträgliche: presegati, iti preko; vor sich gehen dogajati se, goditi se; es geht (als Antwort) gre!, (bei Fragen nach der Qualität) nekaj srednjega; so gut es geht kolikor/dokler se da, če le gre; es geht um alles gre za vse, vse je na kocki; Geh zum Teufel! Pojdi k hudiču! Hudič naj te pobere!

glicerol samostalnik
kemija (kemijska spojina) ▸ glicerin, propán-1,2,3-triol
Sopomenke: glicerin

gòrešnjāci -ākā m mn. mitol. v Srbiji, trije najbolj vroči dnevi v 1. pol. avgusta

gráhovec -vca m
1. ugljen u komadićima od 1 do 1,5 cm
2. bot. kozinac, Astragalus
3. v. graševec

gustum -ī, n, gl. gūstus II. 1. a).