Franja

postajalíšče stop, stopping-place; halt

avtobusno postajalíšče bus stop, (končno) bus station, bus terminus, pl -mini, (na poziv) request (bus) stop
postajalíšče cestne železnice tram stop

postájati¹ (postavati) to stop (here and there); to loaf (about)

ne postajajte tu! keep out!, no loitering!

postánek halt; stop; stay

napraviti postánek to make a halt

postáti² (postojim) to stop; to make a halt

prenéhati to stop (s čim sth, doing something); to cease, to finish; to desist (s, z from, from doing)

prenéhati s kajenjem to stop smoking
prenéhati z ognjem vojska to cease fire
prenéhati z naročnino časopisa to stop taking (ali to discontinue) a newspaper
prenéhati s plačevanjem to stop (ali to cease) payment
prenéhati z delom (ustaviti delo) to stop (ali to cease) work
prenéhati s čim (napraviti konec čemu) to bring something to a stop, to put a stop to something
prenehaj vendar s tem ropotom! do stop that noise!

prestánek stop; break; interruption; standstill; lull

brez prestánka without interruption

regíster (imenski) register; (seznam, lista) list, record; (seznam vsebine) index, table of contents; (katalog) catalogue, ZDA catalog; glasba (orgel) organ stop; tiskarstvo register

voditi regíster to maintain a register
vnesti v regíster to enter in a register, to register, to record

robník edging stone; (pločnika) kerb, kerbstone; ZDA curb, curbstone; (pri pisalnem stroju) (margin) stop

sistírati to stop; to inhibit

stój! stójte! halt!, stop!

stój!, stójte! (mirno)! stand fast!
zaklicati, zavpiti komu stój!, stójte! to call on someone to halt
stoj!, kdo gre? Halt!, who goes there?

Stopp, der, stop (za); (Preisstopp) zamrznitev

Stoppschild, das, stop znak

Stufe, die, (-, -n) stopnja; bei Treppen: stopnica; Geographie des Eozäns usw.: oddelek, pododdelek; elektronische Datenverarbeitung nivo; figurativ raven; Technik bei Maschinen: faza; Sport alpinistisch: stop; auf derselben Stufe na isti stopnji/ravni

tamponírati (rano) to tampon; (zatesniti) to stop (up), to plug

Tritt, der, (-/e/s, -e) korak; (Fußtritt) brca; bei Hosen: korak; (Trittstufe) stopnica; Technik pedal; podnožka; bei Nähmaschinen: nožno gonilo; Sport alpinistisch: stop, stopinja; falschen Tritt haben ne ujeti koraka, ne hoditi v korak; einen falschen Tritt machen narobe stopiti, narediti napačen korak; einen schweren Tritt haben imeti težko hojo; Tritt halten iti v korak (z), držati korak; Tritt fassen figurativ ujeti se; aus dem Tritt kommen/außer Tritt geraten izgubiti korak, figurativ zmesti se, izgubiti orientacijo; einen Tritt bekommen dobiti brco, figurativ dobiti čevelj, biti dan na čevelj

umólkniti to become silent; to stop speaking; to remain speechless; to become wordless, to become tongue-tied; to grow dumb, to grow speechless

ustavítev stop, stoppage, stopping; cessation; suspension; arrest

brez ustavítve without a stop
ustavítev krvnega obtoka stoppage of the circulation of the blood
ustavítev trgovine cessation of trade
ustavítev (cestnega) prometa traffic holdup, traffic jam
potovanje, vožnja brez ustavítve nonstop run
ustavítev ognja vojska ceasefire
ustavítev sovražnosti suspension of hostilities
ustavítev plačil stoppage (ali suspension) of payments
delati brez ustavítve to work without a stop (ali without stopping)

ustáviti to stop, to put a stop to; to bring to a standstill, to stay; to arrest, to cease; to bring to a halt; to suspend; to check; to hold up

ustáviti se to stop, to halt; to come to a standstill (ali hold-up)
ustáviti delo to stop (ali to suspend, to cease) work, to strike; (pogovorno) to knock off work
ustáviti kri to staunch blood
ustáviti krvavitev rane to stop a wound
ustáviti plačo to withold someone's salary, to stop someone's pay
ustáviti plačila to stop payments
ustáviti (štopati) avto to stop a car
ustáviti sovražnosti to suspend hostilities
ustavil me je na ulici he stopped me in the street
ustavili so mu pokojnino his pension (ali allowance) has been stopped
ustáviti napredovanje sovražnika to halt an enemy advance
ustavili so ga sredi njegovega govora he was interrupted right in the middle of his speech
ustáviti vlak, stroj to stop a train, a machine
zdravnik je ustavil krvavenje the doctor staunched the flow of blood
ves promet je bil ustavljen all traffic was stopped, (začasno was suspended)
biti ustavljen (ne moči naprej) to be at a stop
nenadoma se ustáviti to stop short, to stop dead
popolnoma se ustáviti to come to a full (ali dead) stop
on se ne bo pred ničemer ustavil he'll stop at nothing
ura se mi je ustavila my watch has stopped
se ta vlak ustavi v Kranju? does this train stop at Kranj?
za nekaj dni se bom ustavil v Parizu I am going to stay a few days in paris

ustávljanje stop

brez ustávljanja without a stop

versus³ (stlat. vorsus) -ūs, m (vertere, vortere, versus, vorsus = obračanje zemlje pri oranju; po drugih iz pt. pf. versus 3 glag. verrere vleči, brazditi; versus, vorsus torej = brazda)

1. kot agr. t.t.
a) brazda, razor: Col., Plin.
b) poljska mera = 10 desetčeveljskih palic ali 100 kvadratnih čevljev = gr. πλέϑρον: Varr.

2. obrat, plesni korak, stòp, korak, stopinja, stopaj pri plesu: Pl.

3. vrsta, red: Plin. idr., in versum distulit ulmos V., navem sedecim versūs remorum agebant L., navem triplici versu impellunt V. troveslačo.

4. vrsta, vrstica (v knjigi, na listu idr.): L., Sil., Plin. iun., Q. idr., litterae paucorum versuum Ci., primi versūs (sc. epistulae) Ci., versus primus (sc. legis) Ci., eorum vitas multis milibus versuum scriptores ante nos explicarunt N., magnum numerum versuum ediscere dicuntur C.

5. vrsta, vrstica v pesmi, stih, verz (starejše granes), v pl. tudi = pesem, pesmi, pesnitve, pesništvo: Varr., Aus., Amm. idr., de Domitio dixit versum Graecum Ci., versus Fescenninus L., belle facere ad versum Sen. ph. lepo iti v verz, versūs hexametri, heroi Ci., versūs facere S., Ci., H., dicere versūs V., Q., versūs dictare H. narekovati (sužnju pisarju); od tod = pesniti, versūs legere O., versibus persequi aliquid Ci., quod epigramma fecisset … alternis versibus longiusculis Ci. v heksametrih in pentametrih = v (elegičnih) distihih (v šestomerih in petomerih = v (elegičnih) dvostihih), inter se iocularia versibus fundere L., explere numeros et conficere versūs Ci. držati takt in ravnati se po (pevčevem) verzu = pevca prav spremljati, minorem gloriae fructum ex Graecis versibus percipere quam ex Latinis Ci.; metaf. pl. versūs Plin. slavčevo petje.