Franja

Rille, die, (-, -n) žleb; žlebič, žlebiček; brazda; zareza

Rillenspülung, die, Geographie žleb

Rinne, die, (-, -n) žleb (tudi Technik); Seeboden, Boden: brazda; korito; Baukunst, Architektur koritnica

rīvus -ī, m (iz *rei-u̯os; indoev. kor. *rei̯(H)- teči; prim. skr. riṇā́ti, rínvati pustiti, da teče, pušča, rītíḥ tok, tek, črta, rayaḥ tok, tek, naglica, silovitost, gr. ὀρίνω spravim v gibanje, razdražim, sl. reka, roj, rojiti, starejše izroj izliv semena, naroj = naval, sroj = stek, gal. Rēnos)

1. rečica, potok: Ci., C., T., Lucr. idr., purae rivus aquae H.; pri V.
a) nom.: tenuis fugiens per gramina rivos;
b) acc.: propter aquae rivom; preg.: e rivo flumina magna facere O. iz komarja narediti konja (velbloda), iz betve narediti žrd, iz muhe narediti slona; metaf. potok, tok, reka, množica: Lucr., Plin. idr., sudor fluit rivis V., rivus lacrimarum O., sanguinis ille vomens rivos V., rivis currentia vina V., si te liquidus fortunae rivus inauret H. ko bi izlila Fortuna nate potok čistega zlata.

2. vodni žleb, ráka, jarek, prekop, kanal: Pomp. fr., Icti. idr., claudite iam rivos, pueri, sat prata biberunt V., rivos ducere O., deducere V.; occ.
a) odvódnik, odvodni kanal, odvodni jašek, jašek za odvodnjavanje: effodere rivos T.
b) žleb, žlebina, cev vodovoda: Vitr., Front.

runnel [rʌ́nəl] samostalnik
potoček, rečica; žleb, jarek (ob pločniku), kanal, izlivek

Rutsche, die, (-, -n) Technik, [Schiffahrt] Schifffahrt drča; žleb

şanţ -uri n jarek, kanal; žleb

sàvak sàvaka in sâvka m (t. savak)
1. pokrito perišče ob muslimanski hiši
2. rake, žleb
3. zapornica, zajeza, jez: opazio sam divlje plovke više savka

scanalatura f

1. žlebljenje, žlebitev

2. žleb; utor

sillon [sijɔ̃] masculin brazda; figuré sled; technique žleb(ič); pluriel obdelane njive

şínă -e n

1. tir, tirnica, tračnica

2. kolesnica, žleb, utor

streáşină stréşini f

1. napušč

2. žleb

stria -ae, f (iz indoev. baze *ster(H)- črta, proga, pramen, žarek, strela; sor. s stvnem. strī̆-mo = nem. Striemen, Streifen proga, stvnem. strëno pramen, strāla puščica, sl. strela, nem. Strahl žarek, blisk; prim. tudi sl. struna)

1. glob, globel, žleb, žlebič, brazda, utor, jama, vdolbina: rimosa Plin., quā aratrum vomere striam facit, sulcus vocatur Varr.

2. occ.
a) guba na obleki: Ap.
b) kot arhit.t. t. žlebič, (u)žlebitev na stebrih: Vitr.

točílo s
1. centrifuga, vrcalica, vrcaljka: točilo za med
2. strugarski nož
3. žlijeb, žleb, utor za vrata na smik

trua -ae, f (indoev. kor. *tu̯er-, *tur-, *tu̯r̥-, *tru- sukati, (s)tepati, mesti, mešati; prim. gr. τορύνη mešalnica, τορύνω mešati, τύρβη gneča, lat. turba, turma, got. þvara žvrklja, mešalnik, stvnem. dwiril mesti = nem. Quirl, stvnem. dwëran vrteti, mesti)

1. lijak, žleb, jarek, cev: trua[e] qu[a] e culina in lavatrinam aquam fundunt; trua, quod travolat ea aqua Varr.

2. mešalnica, kuhalnica, zajemalka: Fest., P. F. idr., mulier ubi conspexit tam mirifice tutulatam truam Pomp. ap. Non., cocus magnum ahenum, quando feruit, paula confutat trua Tit. ap. Non.

tuba -ae, f (tubus cev) (stoječa) cev ali troba

1. cev, žleb: fistula, quae tuba dicitur Vitr.

2. tuba, troba, tromba, troblja, trobenta, ravno trobilo s koncem, podobnim lijaku; uporabljali so jo v boju (pri pehoti); z njo so dajali znamenje za boj ali umik, za odhod, za delo in počitek: lituo tubae permixtus sonitus H., tubae sonus C. ali clangor V., tubarum sonus Ci. ali cantus L., non tuba directi, non aeris cornua flexi O., tubae rancitas Plin., tuba a Graeco inscienter inflata L., tubae canunt L., concinunt tubae L., tubae cornuaque concinuerunt L., cornua ac tubae concinuēre T., tubā signum dare C., tubā canere T. trobiti; pren. = povzročitelj, pobudnik, snovalec: belli civilis tubam quam illi appellant Ci. ep., haec (sc. est) tuba rixae Iuv.; tubo so uporabljali tudi pri različnih obredih, slavnostih, igrah, zborovanjih idr.: H., V., O. idr.

3. meton.
a) bojno znamenje = boj, spopad, bitka: navalis Mart., civilis Cl., ante tubam V., Cl. pred bojem.
b) vzvišeno, epsko pesništvo: Mart., Cl.
c) vznesen, doneč govor: Prud.

tùlija ž (t. tuli) žleb, po katerem odteka voda s strehe

zaréza ž
1. zarez, rez: zareza v lesu, na merku
2. utor, žlijeb, žleb
3. zarez: cepiti na -o
4. cezura, presjek (-sek), stanka, odmor u stihu

žlȉjeb m, mest. u žlìjebu, mn. žljȅbovi (ijek.), žlêb m, mest. u žlébu, mn. žlȅbovi (ek.)
1. žleb: limeni žlijeb pločevinasti žleb; žlijeb od drveta; mjesto žlijeb možemo reći i oluk; po -u teče voda na vodenični točak
2. anat. reža: žlijeb izmedu velikomoždanih polutina
3. vsek, rov, jarek: žlijeb izmedu čokota; brazda je u stvari žlijeb u zemlji; voda kopa -ove ili jarke, zvane vododerine
4. geogr. soteska, klanec: kameniti -ovi visokog Kopaonika

žljèbotina ž (ijek.), žlèbotina ž (ek.) žlebina, žleb