grót m (stvnj. kratto) grot, grotilo, vodenični koš gdje se sipa žito za mljevenje (mlev-)
herba -ae, f
1. zel, zelišče, rastlina, kolekt. zelenje, rastlinje: stirpes et herbae Ci. rastline in zeli(šča), herbae virgultaque Lucr., herbae frondesque O., pallor in herbis … rubor in flore O., omne herbarum radicumque genus L., herbae asperae et agrestes Ci., samorasle, herbae palustres L. močvirske rastline, ros in tenera pecori gratissimus herba (kolekt.) V., humida (tellus) maiores herbas alit V., herbis curare vulnus L., herbae salutares O., Sen. ph. ali herbae fortes O. ali medicae herbae Plin. zdravilna zelišča, herba veneni V. strupena rastlina, gignendae herbae (kolekt.) non alius (amnis) est aptior Cu., internatae herbae feno reserventur Col.; kot živinska krma: desecare herbas C., salsae herbae V., in eodem prato bos herbam quaerit, canis leporem Sen. ph.; kot živež za ljudi: vivere herbis H., victu pasci simplicis herbae V., volsis pascere aliquem radicibus herbae V., vivere herbarum radicibus Sen. ph., herba, ubi necesse est, non pecori tantum, sed homini nascitur Sen. ph.
2. occ.
a) kuhinjska zelenjava: eas herbas herbis aliis condiunt Pl., herbas omnes ita condiunt, ut nihil possit esse suavius Ci., h. lapathi H., hoc ubi confusum sectis inferbuit herbis H.
b) plevel: officiant laetis ne frugibus herbae V., bis segetem densis obducunt sentibus herbae V., s celotnim izrazom: mala herba Ca. ali steriles herbae Cu.; poseb. čarodejno zelišče: herba nigri veneni V., Paeoniis revocatus herbis et amore Dianae V., excīdere herbas atque incantata lacertis vincula H., herbae Hecateiae, cantatae, potentes O., herbarum potentia O., herbae magicae Plin.
c) bil(ka): graminis h. V. travna bil, caespitis h. O. zelena trava frumenti h. V. ali seminis h. O. žitna bilka, Ceres sterilem vanescit in herbam O., saepe Ceres primis dominum fallebat in herbis O., segetes moriuntur in herbis O., frumenta, quae iam in herbis erant L. žita, ki so šla že v bilje, seges altera in herba est Pers. gre znova v stebla, hoc (triticum) nondum est in herba lactente Sen. ph., ex hordeo alterum caput grani (klična glavica) in radicem exit, alterum in herbam Plin. gre v steblo; sg. (kolekt.) in pl. tudi = žito (žita) v bilkah, setev: h. recens O. mlado žito, herbae non fallaces Ci., iam altae in segetibus herbae L. na posejanih poljih že visoko (bileče se) žito; pren. preg.: adhuc tua messis in herba est O. tvoje žito je še v bilkah = zate še ni prišel čas žetve, prezgodaj je še, laus velut in herba … praecepta T. tako rekoč že v zeleni bilki požeta; meton. travna bilka, ki so jo dajali v znak vdaje; od tod preg. herbam dare ali porrigere = vdati se kot poraženec, podvreči se: Afr. fr. „Herbam do“ cum ait Plautus, significat: victum me fateor; quod est antiquae et pastoralis vitae indicium. Nam qui in prato cursu aut viribus contendebant, cum superati erant, ex eo solo, in quo certamen erat, decerptam herbam tradebant P. F., cum in agonibus herbam in modum palmae dat aliquis ei, cum quo contendere non conatur, et fatetur esse meliorem Varr. ap. Serv., summum apud antiquos signum victoriae erat herbam porrigere victos, hoc est terrā et altrice ipsa humo et humatione etiam cedere Plin.; prim.: immemor herbae victor equus V. in opombo k temu verzu: herbam veteres victoriam dici volunt Non. (po nekaterih razlagalcih pa je immemor herbae = noče jesti trave).
č) trava, ruša: h. irrigua Pl. senožetna trava, in herba recumbere ali se abicere Ci., herbā requiescere O., prostratus in herbis Lucr. ali stratus per herbas O. ali fusus (fusi) per herbam V. zleknjen(i) v (po) travi, ludentes Panes in herba Ps.-V., iuvat prope rivum somnus in herba H., h. multa H. bujna rast trave, alta nativo creverat herba toro Pr., neque enim pecori fecundior ulla herba loco est O., victor per herbas „aura veni“ dixi O. ki leži v travi, innumeris distinctae floribus herbae O.; pl. tudi = trata, ledina, pašnik, paša: herbae Albanae, communes H., Aventinae O., mille greges illi totidemque armenta per herbas errabant O.
horqueta ženski spol vile za seno ali žito; Čile grablje
hungry-rice [hʌ́ŋgrirais] samostalnik
afriško žito podobno prosu
izpláti -póljem
1. ispljuskati, ispaljati, izbaciti ispolcem: izplati vodo iz čolna
2. očistiti, ovijati (-vej-) žito mašući, vitlajući posudom: izplati žito
járica ž
1. jaro žito, jari usjev, usev, jarica
2. proljetna (-let-) kokoš
jarína ž
1. jarik, jari usjev, jaro žito
2. pjenušanje vode kad teče preko podvodne hridi
javeleur, euse [žavlœr, öz] masculin zlagalec žita v redi; féminin stroj, ki žanje in zlaga žito v redi
kášta ž (bav. kaischt)
1. gomila, hrpa za sušenje naslaganih dasaka
2. sanduk, pretinac, fah za žito
3. ostava, spremište za žito
klòbūk -úka m
1. klobuk: klobuk s širokim obodom; klobuk gljive
2. dial. mera za žito
3. zool. uhati klobučnjak, Aurelia aurita
kôpa ž
1. mjera za žito, 60 snopova
2. ugljara, ćumurnica, žežnica
3. hrpa, gomila: kopa cementa, desk
4. velika količina, silesija: kopa dokazov
kôrec -rca m
1. crpač, posuda s dugačkim držaljem za zahvatanje vode
2. žlijebnjak (žleb-): s -i krita streha
3. nekada mjera, mera za žito, 39 litara
4. nekada površinska mjera, oko 2000 m2: deset -ev polja
Korn1, das, (-/e/s, ohne Plural) žito
Korntank, der, Technik bunker za žito
kozólec -lca (uc) m
1. sušnica za sijeno, seno, žito i sl., na specijalan način građena od letava, sa krovom: vezani kozolec
dvostruka sušnica
2. kozolec prevračati premetati se, preturati se preko glave
kupljènīk -íka m mera za žito in vino
Lagergetreide, das, Agronomie und Gartenbau poležano žito
layer1 [léíə] samostalnik
ležišče, plast, sloj, sklad; premaz, namaz
botanika potaknjenec, potik; polagač; nesna kokoš; gojišče ostrig
množina poleglo žito
vojska topničar
maquila ženski spol plačilo za mletje, mletvina; mera za žito (2,31 l)
de maquilas na tuje stroške