Franja

pȍžalijē prisl. bolj žal

prō², interj. (morda adv. k prō¹) pri izražanju tožbe in močne duševne razvnetosti o!, oj!, a!, ojoj (ojoh)!, prejoj (prejoh)!, jeh!; večinoma stoji pred voc. in acc. vzklika: pro sante Iuppiter Ci., pro bone Iuppiter Iul. Val., pro … Venus O., pro di(i) immortales Ci., pro Iuppiter! hominis stultitiam! Ter., pro dolor L., pro curia inversique mores H., pro pudor! (gl. pudor), pro scelus! V., Mart., pro divom fidem! Ter. ali pro deûm fidem! Ter., L. ali pro deûm atque hominum fidem Ter. ali pro deûm atque hominum Ci. za zvestobo, pro deum immortalium (sc. fidem) Ter.; od tod (z gen.): pro malae tractationis! Tert.; redkeje samostojno = žal!: tantum, pro! degeneramus a patribus nostris L., propemodum saeculi res in unum istum diem, pro! fortuna cumulavit Cu.

ràzžaliti se -īm se
1. biti žal, biti hudo: i ražali se gospodu učiniti zlo narodu svome; kad se caru ražalilo zbog nasilja dahija
2. postati hudo (pri srcu): junaku se srce ražalilo; žao mu je ljube vjernice; žao mu je čeda u kolijevci
3. postati hudo zaradi: suncu se je ražalilo na sinja oblaka

regretá regrét vi./vt. obžalovati, biti žal

rincrescere^* v. intr. impers. (pres. mi rincresce) biti žal:
se non ti rincresce prosim, če nimaš nič proti

satúžiti se sàtūžī se stožiti se, biti žal: sa zlim se nemoj sadružiti, jer će ti se satužiti

scī-licet, adv. (ixpt. scīre [sinkop. scī-] in licet vedeti se sme (more); prim. ī-licet)

I. treba je vedeti, vedeti je mogoče, vedeti se more, lahko se vidi, razume (umeje) se; zaradi pomena gl. scīre z ACI: PL., TER., scilicet non ceram illam tantam vim in sese habere S., at scilicet eos ... gratiam ab eo peperisse S. FR., scilicet esse globosa tamen, cum squalida constent LUCR. –

II. kot členica (brez vpliva na stavkov sklad)

1. (kot vrivek, kadar hoče kdo opozoriti na kaj čudovitega, omembe in spomina vrednega) vedi!, pomni(te) dobro!, čuj(te)!, misli(te) si!, čudo!: ter sunt conati imponere Pelio Ossani – scilicet – atque Ossae frondosum involvere Olympum V., rogat et prece cogit, ut tibi se laudare et tradere coner H.

2. (kažoč na kaj, kar je sicer samo po sebi očitno in ne potrebuje nobenega potrdila) samo po sebi je razumljivo, samo po sebi je umevno, samoumevno je, razumljivo je, očitno je, kajpada, seveda, vsekako(r), kajpak, kakopak, ànti seveda, nedvomno, brez dvoma, se razume, gotovo: TER., CA. idr., cur igitur eos (sc. servos) manu misit? metuebat scilicet, ne indicaretur CI., fortuna ..., cui scilicet placuit S.; kot odgovor: LUCR. idr., tam ego homo sum quam tu. Scilicet ita res est PL., et gratulator meae sorori. Scilicet.

3. (z dopustnim pomenom in protivnim stavkom, nav. uvedenim s tamen, sed tamen, sed) res(da), sicer, seveda: me quidem species quaedam commovit, inanis scilicet, sed commovit tamen CI., sunt clara indicia naturae, maxima scilicet in homine, sed in omni animali CI.

4. (iron.) seveda, kajpa(da), kajpak, kakopak, se razume: TER., S. FR., O., Q., IUST. idr., ego istius pecudis consilio scilicet ... uti volebam CI., scilicet ego is sum CI., scilicet is superis labor est V., scilicet exspectem, dum ...? V., scilicet, ut prostes H., scilicet illo igne vocem populi Romani aboleri arbitrabantur T.

5. seveda žal (!), seveda na žalost, vendar pa žal: unda, scilicet omnibus ... enaviganda H.

6. (pojasnjujoč) namreč, in sicer, to je, seveda: VARR. idr., alio tempore, tunc scilicet, cum ... CI., exercitatus in dicendo, ut Thebanus scilicet N., sub nomine alieno, nepotum scilicet et uxoris sororisque SUET.

Opomba: V nezloženi obl. scire licet: CELS., scire licet hunc lumen quondam rebus nostris dubiis futurum L. nedvomno, gotovo, scire licet non esse in rebus res ita mixtas LUCR.

spiacere^*

A) v. tr. impers. (pres. mi spiace) biti žal (komu), obžalovati:
mi spiace, ma non posso accontentarti žal mi je, a ne morem ti ustreči

B) v. intr. (pres. spiaccio)

1. ne ugajati; vznevoljiti

2. vzbuditi, vzbujati zagrenjenost, zamero:
il suo contegno sprezzante spiacque a tutti njegovo zaničljivo obnašanje se je vsem zamerilo

sup-paenitet (sub-paenitet) -ēre, v. impers. z acc. personae in gen. rei (sub in paenitēre) malo (malce) (po)kesati se kdo česa, obžalovati kdo kaj, žal biti komu kaj, česa, nezadovoljen biti kdo s čim: illum furoris, hunc … copiarum suppaenitet Ci. ep.

žàlijē, žàlije prisl. bolj žal: žalije nama nego njima

žȁliti -īm
I.
1. žalovati: žaliti za kim, za svojom srećom, zbog čega
2. pomilovati: žaliti koga; svi je žale jer joj je muž pijanac
3. kesati se, biti žal: ja ne žalim što sam pare potrošio za dobru stvar
4. ne se strašiti: ja ne žalim ni truda ni troška za stvar naše zajednice
5. prizanašati komu: žaliti koga; kapitalističke gazde nisu žalile svojih radnika
II. žaliti se pritoževati se; žaliti se na koga, na svoje zdravlje, protiv odluke vlasti

дома žal mi je, da ga nisem dobil doma

жалеть pomilovati; obžalovati; žal biti; prizanašati; (lj.) ljubiti;
жалею, что не видел его žal mi je, da ga nisem videl;
ты меня не жалеешь jaz se ti ne smilim;
не жалея сил brez prizanašanja

пожалеть žal postati, usmiliti se

advantage¹ [ədvá:ntidž] samostalnik (of, over)
prednost, ugodnost; korist

to gain an advantage over, to have the advantage of s.o. imeti prednost pred kom, biti močnejši od koga
you have the advantage of me žal vas ne poznam
to take advantage of s.th. izkoristiti kaj
to advantage ugoden; ugodno, koristno
to the best advantage kar se da ugodno
to take (ali make) s.o. at advantage izrabiti svojo premoč v škodo drugega
to turn to advantage izplačati se; izkoristiti

affliger [-že] verbe transitif užalostiti, potreti; prizadeti (bolezen)

être affligé biti užaloščen, potrt
s'affliger žalostiti se
je m'afflige, je suis affligé que ... žal mi je, da ...
je m'afflige de ne pouvoir vous aider žal mi je, da vam ne morem pomagati

afraid [əfréid] povedkovnik pridevnik (of)
prestrašen, boječ; zaskrbljen

to be afraid of s.th. bati se česa
to make afraid prestrašiti
pogovorno I am afraid žal, na žalost, oprostite
I am afraid not žal ne

asocialnost samostalnik
1. (o ljudeh) ▸ aszocialitás
Pri otrocih je vedno bolj opazna neka asocialnost. Otroci se žal vedno bolj držijo svojih staršev, namesto da bi se – kot mi nekoč – družili z vrstniki. ▸ A gyermekeknél egyre inkább megfigyelhető egyfajta aszocialitás. Sajnos gyakran kizárólag a szüleikkel töltik az időt ahelyett, hogy – miként ezt mi tettük egykor – a kortársaikkal lennének.

2. (o družbenih ukrepih) ▸ aszocialitás
Finančni minister zavrača vse očitke o nehumanosti in asocialnosti novega proračuna. ▸ kontrastivno zanimivo A pénzügyminiszter elutasít minden olyan állítást, melyek szerint az új költségvetés nem humánus és aszociális.

avere^*

A) v. tr. (pres. hō)

1. imeti (tudi pren.):
avere i capelli grigi imeti sive lase
avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
avere moglie imeti ženo, biti oženjen
avere vent'anni imeti dvajset let
avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
averla vinta uspeti v čem

2. (v zvezi s samostalnikom)
avere coraggio biti pogumen
avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
avere male boleti:
ho male al piede boli me noga
avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
avere timore bati se
avere caro qcn. koga imeti rad
avere caro biti drago:
avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
avere a mente spomniti se
aversela, aversela a male biti užaljen
avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
avere a vile prezirati
avere in animo nameravati
avere in odio sovražiti
avere in onore častiti, čislati

3. imeti, držati:
avere in tasca imeti v žepu
avere le mani in pasta biti vmešan
avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res

4. nositi, oblačiti:
aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki

5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
avere una promozione napredovati (v službi)
avere un premio prejeti nagrado
hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora

6. kupiti, prejeti, iztržiti:
ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače

7. čutiti:
ne ebbi pietà zasmilila se mi je
ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
avere fede verjeti, zaupati
avere speranza upati
avere fame, sete biti lačen, žejen
avere sonno biti zaspan
avere bisogno (di) potrebovati
avere paura (di) bati se (česa)
avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?

8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
ho un forte mal di testa močno me boli glava
avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
avere la luna biti slabe volje

9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba

10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal

11. biti:
non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš

B) m

1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje

2. ekon. kredit, v dobro:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro

besed|a [é] ženski spol (-e …)

1. das Wort [ množina za besede v stavku: Worte, množina za nepovezane/posamezne besede: Wörter] (častna Ehrenwort, ključna Schlüsselwort, modna Modewort, osnovna Grundwort, posebej priljubljena Lieblingswort, živa das gesprochene Wort); (besedilo) das Wort
sklepna besed das Nachwort
spremna besed das Geleitwort

2. vezana, nevezana: die Rede (gebundene Rede, ungebundene Rede)

3. religija das Wort (Gospodova Wort des Herrn, Božja Wort Gottes/Gottes Wort)
deset besed die zehn Worte

4. pri učenju jezikov: die Vokabel
učiti se besede Vokabeln lernen
lingv. das Wort (trizložna dreisilbiges Wort, samostalniška substantivisches Wort, narečna mundartliches Wort)
črkovati/podčrtavati besede (bestimmte) Wörter buchstabieren/unterstreichen
beseda:
mož beseda ein Mann von Wort
žal besed ein böses Wort (med nama ni bilo žal besede unter uns ist kein böses Wort gefallen)
|
beseda je o … es ist die Rede von …
beseda je nanesla na … die Rede kam auf …
beseda je dala besedo ein Wort gab das andere
beseda ni konj Fragen steht jedem frei
vsaka beseda je odveč jedes Wort ist zu schade
|
o tem sploh ni tekla beseda davon war keine Rede
častna beseda das Ehrenwort
besede:
dolžina besede die Wortlänge
pomen besede die Wortbedeutung
zadnji glas besede (izglasje) der Auslaut
v pravem pomenu besede im wahrsten Sinne des Wortes
niti besede kein (einziges) Wort, nicht ein Wort (niti besede ni rekel o tem das erwähnte er mit keinem Wort)
ne privoščiti niti besede keines Wortes würdigen
ne imeti nobene besede figurativno nichts zu sagen haben, nichts zu bestellen haben (pri bei), nichts zu melden haben
ni vredno besede (es) ist nicht der Rede wert
|
besedo, dve ein paar Worte
samo besedo! nur ein Wort!
dati/vzeti besedo das Wort erteilen/entziehen
imeti besedo das Wort haben
imeti glavno besedo das große Wort haben
imeti zadnjo besedo das letzte Wort haben
držati besedo zu seinem Wort stehen, das Wort halten
poprijeti besedo das Wort ergreifen
požreti besedo das Wort nicht halten
prelomiti besedo wortbrüchig werden
dal sem (komu) besedo ich bin bei (jemandem) im Wort
spregovoriti odkrito/resno besedo (s kom) ein offenes/ernstes Wort reden (mit jemandem)
reči dobro besedo za (koga) für (jemanden) ein (gutes) Wort einlegen
vzeti besedo iz ust/z jezika das Wort aus dem Mund/von der Zunge nehmen
|besed|e množina:
pohvalne besede Lobesworte
prazne besede leere Worte
|
izbira/izbor besed die Wortwahl
nimam besed! mir fehlen die Worte! ich bin sprachlos!
ne izgubljaj besed! spar dir die Worte!
ne izgubljati besed kein Wort über … verlieren
obračati besede v ustih das Wort im Munde herumdrehen
krčevito iskati besede nach Worten ringen
požirati besede koga (jemandem) am Mund hängen
|
brez besede oditi: wortlos, ohne ein Wort (zu sagen)
brez besed wortlos
osupel: sprachlos; karikatura: ohne Worte
ostati brez besed: ostal je … es hat ihm die Rede verschlagen
do besede:
priti do besede zu Wort kommen
pustiti do besede sprechen lassen
k besedi:
prijaviti se k besedi sich zu Wort melden
prijava k besedi die Wortmeldung
|
na besedo verjeti/ubogati: aufs Wort
na besede koga ne dam veliko auf (jemandes) Worte gebe ich nicht viel
|
od besede do besede Wort für Wort
preiti od besed k dejanjem den Worten Taten folgen lassen
|pri besedi:
ko sem že/ravno pri besedi da ich gerade das Wort habe
|
s svojimi besedami mit eigenen Worten
povedati s svojimi besed wiedergeben, zgodbe: nacherzählen
|v besedo:
seči/skočiti v besedo ins Wort/in die Rede fallen
|
v besedi in sliki in Wort und Bild
v nekaj besedah mit wenigen Worten
v dveh besedah mit zwei Worten
|
z besedo na dan! heraus mit der Sprache!
priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen
z besedo in dejanjem in/mit Wort und Tat
z besedami na nakaznici/čeku: in Worten
z drugimi besedami mit anderen Worten
izraziti z besedami in Worte kleiden
|
prijeti za besedo beim Wort nehmen
prositi za besedo ums Wort bitten