Franja

šúljak -ljka m
1. panj, štor: ljudima bijahu stolice i sovra šuljci od debla
2. piškav lešnik, oreh isl.
3. dial. žito, ki je ostalo pri sejanju, pomešano s plevami, kot krma za prašiče
4. dial. pšenica enozrnica, Triticum monococcum
5. snetljivo žito: dobro sjeme ne rađa šuljak

Taps, der, neroda, štor

thyrsus -ī, m (gr. ϑύρσος) steblo, steblika, storž, štor: Col., Plin., lactuculae Suet.; occ. tírs, Bakhova (bakhovska) palica, ovita z bršljanom in trtnim listjem, s pinijevim jabolkom na koncu; nosil jo je bog Bakh, pa tudi roječe bakhantke: H., O., Sen. tr., Stat.; bakhantinje ali tijade so tako palico vihtele pri Bakhovih orgijah; meton.: ubi mota calent viridi mea pectora thyrso O. ko moje srce ogreje bakhovska razposajenost; metaf.: acri percussit thyrso (z ostrim želom, z ostrim šilom) laudis spes magna meum cor Lucr.

tocón moški spol (drevesni) štor, panj; štrcelj; Kolumbija brez repa (pes)

Tolpatsch, Tollpatsch, der, štor, neroda

tōppo m

1. gozd. štor, klada

2. strojn. delovno vreteno (stružnice)

tronco moški spol deblo, panj, štor, parobek; kalanica, poleno; vprega

dormir como un tronco spati kot ubit

troncone m

1. poveč. od ➞ tronco veliko deblo

2. gozd. štor, parobek

3. ekst. štrcelj

4. večji kos (odlomljenega predmeta)

5. lovstvo ščinkavec vabnik

truncheon [trʌ́nčən]

1. samostalnik
britanska angleščina pendrek; (kratka) gorjača, krepelec; poveljniška, maršalska palica
zastarelo štor

2. prehodni glagol
pretepsti (s krepelcem)

truncus² -ī, m (truncus1)

1. deblo (brez vej in korenin), trš, štor, panj: arborum trunci C., L., V., olim truncus eram ficulnus H., induti trunci hostilibus armis (= tropaea) V.; meton. = drevo: H., Val. Fl.; pren.: truncum (sc. aegritudinis) evertere Ci. izkopati koren = izkoreniniti.

2. metaf.
a) človeški trup, truplo: Ci., Lucr. idr., recto se attollere trunco O., iacet ingens litore truncus avolsumque umeris caput V., truncus Hermae Iuv.
b) odsekan kos, npr. veja nam. vesla: Val. Fl.; kos mesa za prekajevanje: V. (Mor.); trunci lapidis eiusdem Plin. balvani, bolvani, bloki.
c) kot arhit. t.t. trup (deblo) stebra, „sredostolpje“, „sredostebrje“: Vitr.
d) (kot psovka za neumnega človeka) štor, trš, klada, butec, cepec, tepec, teleban, gumpec, teslo, butalec, budalo, kláma: qui potest esse in eiusmodi trunco sapientia? Ci., truncus lentus Pl. klamast štor.

trûp m, mest. na trúpu, mn. trúpovi
1. trup: glava, trup i udovi; trup lade, broda, aviona; trup zavrtnja, klipa, osovine
2. truplo: po cesti crnili se -ovi mrtvaca; nadosmo trup bez glave
3. klada, hlod, ril: trup je pun kvrga
4. tnalo, ploh, panj, štor: sjedili smo u kolibici na grubim -ovima; na -u mesar siječe meso
5. gorski masiv: gorski -ovi
6. specialna četa: neprijatelj je dnevno ubacivao -ove, preobučene u partizanske uniforme

trùpina ž
1. trup: jedna trupina s nebroj glava i repova
2. truplo: trupina mrtvoga brijača
3. klada, hlod: voziti iz šume goleme -e oborenih hrastova
4. panj, štor: po cio dan sjedi na -i kraj vatre
5. pesto: trupina ili glavčina je deo točka u koji su utvrdeni paoci

vacerra -ae, f (prim. skr. vaśaḥ trst, bambus, bruno) v zemljo zabit kol: vacerram et Aelius et alii complures vocari aiunt stipitem Aelius Ap. Fest.; v pl. ograja iz kolov: Col.

2. metaf. kot psovka štor, klada, hlod: vecorde et malefica vacerra L. Andr. ap. Fest.

вахлак m vulg. zast. kmečki teleban, štor, tepec

кряж m gorski greben; čok, štor, panj; čokat človek

облом m odlomitev, prelom; profil; (pren.) neotesanec, štor

обру́бок -бка ч., štór -a m., okléšček -čka m.

пень m panj, štor;
он глуп как п. neumen je kot klada;
валить через п. колоду delati kaj neokretno, nerodno

чурка f štor

clunch [klʌnč] samostalnik
teslo štor, trap
mineralogija vrsta apnenca iz zgodnje kredne dobe