Franja

milòbruković m dial. šaljivec

mime [máim]

1. samostalnik
mimični igralec, komedijant, šaljivec; mimos, mimična igra

2. neprehodni glagol
igrati z mimiko

motteggiatore m šaljivec, zbadljivec, zafrkant

nūgae (stlat. naugae, nogae) -ārum, f

1. neprevidne stvari, burke, šale, neumnosti: aufer (pusti) nugas Pl., nugas agere Pl. burke (neumnosti) uganjati, nugas agis ali elipt. samo nugas! Pl. neumnosti, nugas agit! Pl. (včasih =) zastonj se trudi, nič mu ne koristi, nugas gerris Pl., nugas postulare Pl. zahtevati (želeti) nemogoče, magno conatu magnas nugas dicere Ter. velik hrup zagnati (zaganjati) za prazen nič, sed nimium multa de nugis Ci., huncine hominem tantis delectatum esse nugis Ci., nescio quid meditans nugarum H., bullatae nugae Pers; occ.
a) (o pesniku) pesniške igrače, poigravanje, igračkanje, igračkarije, spogledovanje, flirtanje, domisleki, domislice: nimirum sapere est abiectis utile nugis H., tu solebas meas esse aliquid putare nugas Cat.; tudi žalostinke, žalnice: haec sunt non nugae: non enim mortualia Pl.
b) (o nepomembnih pogovorih) malenkosti, nepomembnosti, ničevosti, prazno govoričenje, žlobudranje, čveke: cui concredere nugas (sc. vellet) hoc genus … H.

2. meton. burkež, šálež, šaljivec, glumač, nečimrnež, niče, vetrnjak: in comitatu nugarum nihil (sc. erat) Ci., amicos habet meras nugas Ci. ep., nugarum aliquid relinquere Ci. nečimrneža postaviti (za namestnika); nugae (o deklici) Pl. nečimrnica; o živalih: nugae marinae Ap. školjke.

nūgātor -ōris, m (nūgārī)

1. burkež, šaljivec, blebetač, kvasač, hlastač: Pl., Luc. ap. Non., Ci., H., L. idr.

2. hotnik, pohotnež, ljubimec: Prud.

nūgō -ōnis, m (nūgārī) burkež, šaljivec, malopridnež: sed utique praesumis nugo et corruptor et inamabilis te solum generosum nec me iam per aetatem posse concipere Ap., illa mihi prorsus adhibenda est nec ulla alia, quae castiget asperrime nugonem istum, faretram explicet et sagittas dearmet, arcum enodet, taedam deflammet, immo et ipsum corpus eius acrioribus remediis coherceat Ap.

pasquin [paskɛ̃] masculin, vieilli burkež, šaljivec; vieilli satiričen spis

pierrot [píərou] samostalnik
burkež, šaljivec, pierot, oseba iz komedije

plaisant, e [plɛzɑ̃, t] adjectif zabaven, prijeten, kratkočasen, šegav; vesel, veder; smešen, komičen; masculin šaljivec; smešna stvar (stran)

un homme plaisant vesel človek
un plaisant homme smešen človek
mauvais plaisant masculin preobjesten, zloben šaljivec

quiz¹ [kwiz] samostalnik
porogljivec, zbadljivec, nagajivec, šaljivec
arhaično čudak; potegavščina, porog, zbadanje
ameriško preskus znanja, kolokvij; (TV, radio) kviz

quiz master vodja kviz oddaje

quolibétier [kɔlibetje] masculin šaljivec

railleur, euse [rajœr, öz] adjectif porogljiv, posmehljiv; šaljiv; masculin šaljivec, posmehljivec, porogljivec

rīdiculāris -is, m (rīdiculus) burkež, šaljivec, šalež, posmehovalec, norcepas, smešnež: Isid.

rīdiculārius 3 (rīdiculus) smešen: verba Fr.; subst.

1. rīdiculāria -ōrum, n šale, burke: Pl., ridicularia fundere Ca. ap. Macr.
b) rīdiculārius -iī, m burkež, šaljivec, šalež, posmehovalec, norcepas, smešnež: qui iurabat, cavillator quidam et canicula et nimis ridicularius fuit Gell.

rīdiculus 3 (rīdēre)

1. smeh vzbujajoč, smešen, šaljiv, šegav: ridiculum dictum Pl., Q., caput Ter., res Pl., ridicula et iocosa res Cat., homines ridiculi ex dolore Ci. ki so zaradi nejevolje postali šaljivci, ki jim je nejevolja izvabljala dovtipne besede, parturiunt montes, nascetur ridiculus mus H., cavillator facie magis quam facetiis ridiculus Ci., ridicule rogitas Pl., ipsorum (sc. naturis) ridicule indicandis Ci.; pesn. z inf.: (sc. Porcius) ridiculus totas simul absorbere placentas H. ki nam je s požiranjem pogač zbujal veliko smeha (salve smeha); z ACI: Ter.; abs.: ridiculum! Ter. smešno! — Od tod subst.
a) rīdiculus -ī, m burkež, šaljivec, šalež, posmehovalec, norcepas, smešnež: Ter.
b) rīdiculum -ī, n burka, šala, dovtip, dovtipna beseda: ridiculi causā Pl., mihi solae ridiculo fuit Ter. ker je bil smešen, quae sint genera ridiculi Ci., de absentibus aut per ridiculum aut severe maledicere dicitur Ci.; pl.: Q. idr., sententiose ridicula dicere Ci.

2. pass. smešen, (po)smeha vreden: Lucr., Iuv., Q. idr., qui ridiculus minus illo (sc. es)? H., Verria haec turpia ac ridicula Ci., homo ridicule insanus Ci.; ridiculum est z inf.: Ter., Ci., Q.; z ACI: ridiculum est me nunc de Verre dicere Ci.

rieur, euse [riœr, öz] adjectif ki se rad smeje, smejav, vesel; masculin, féminin smejavec, -vka, šaljivec

yeux masculin pluriel rieurs smejoče se oči
avoir, mettre les rieurs de son côté, avec soi povzročati smeh na račun svojega nasprotnika, imeti, dobiti zase odobravanje večine
être rieur vedno se smejati, hehetati se

rigolard, e [rigɔlar, d] adjectif, familier šaljiv, vesel; masculin šaljivec, veseljak

rigoleur, euse [-lœr, öz] adjectif vesel; masculin veseljak, šaljivec

yeux masculin pluriel rigoleurs vesele, sijoče oči

rigolo, te [rigɔlo, ɔt] adjectif, familier vesel, šaljiv, smešen, komičen; čudaški; čuden; masculin, féminin šaljivec, -vka; masculin, populaire revolver, vlomilsko orožje, vetrih

film masculin rigolo šaljiv, komičen film
tiens, c'est rigolo! glej no, to je (pa) čudno!
vous êtes rigolo, ce n'est pas si facile verbe intransitif ste (pa) posrečeni, to (vendar) ni tako lahko

Scherzbold, der, šaljivec