Franja

spaßen šaliti se; er [läßt] lässt nicht mit sich spaßen z njim se ne gre šaliti; damit ist nicht zu spaßen s tem se ne gre šaliti

šegáčiti se šègačim se šaliti se, norčevati se, norce briti s kom: šegačiti se s kim

špásati se -am se nisko razg. šaliti se, zabavljati se: ne mislim resno, samo špasam se

trifle [tráifl]

1. samostalnik
malenkost, bagatela, nepomembnost
figurativno majhna vsota
figurativno mrvica, košček
kulinarika narastek, napihnjen kolač
množina posoda, predmeti iz kositra

a trifle too long za malenkost predolg
that is a mere trifle to me to je le malenkost zame
to waste one's time on trifles zapravljati čas z malenkostmi

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
igra(čka)ti se; šaliti se, delati (počenjati) šale, norčije, burke (with z)
zabavati se; flirtati; površno delati; čas tratiti

he is not to be trifled with z njim se ni šaliti, on ne pozna šale
to trifle with one's food obirati se pri jedi

балагурить šaliti se, norce briti

балясничать burke uganjati, šaliti se

жартува́ти -ту́ю недок., šalíti se šálim se nedov.

шутить šaliti se; norčevati se iz koga;
шутки ш. šale zbijati;
шутя v šali, igraje;
не шутя brez šale;
чем чёрт не шутит vse se lahko zgodi

allūdō (adlūdō) -ere -lūsī -lūsum

1. igraje bližati (približevati) se, igrati, nagajivo šaliti, ljubkovati se s kom; abs.: nunc alludit (taurus) viridique exsultat in herba O., quasi alludens Suet. v šali; z ad: coepit ad id (scortum) alludere et me inridere Ter., veluti ad notam (mulierem) allusit Iust.; z dat.: Plin., (Cicero) Trebatio... alludens Q.; pren. (v govoru) namigniti (namigovati) na kaj: Phidias Homeri versibus egregio dicto allusit Val. Max., alludens tali cavillo Aur.

2. v šali doda(ja)ti ali dostaviti (dostavljati), šaliti se k čemu: heus, etiam mensas consumimus! inquit Iulus, nec plura adludens V., Galba autem alludens... multas similitudines afferre Ci.; z dat.: qui occupato adluserit Ph.

3. o poosebljenih neživih bitjih,
a) (o valovju) udarjati ob kaj, pljuskati ob kaj; abs.: in alludentibus undis O., ubi adludit unda Plin.; z dat.: extremis alludunt aequora plantis Stat.; z acc.: omnia quae... fluctus salis adludebant Cat.
b) (o vetru) pihljati v kaj, šumljati v kaj, opihljevati kaj: comas ac summa cacumina silvae lenibus adludit flabris levis Auster Val. Fl.; tako tudi o drevesu, ki ga maje veter: curvata suis fetibus ac tremens adludit patulis arbor hiatibus Sen. tr.

4. pren.: genus eorum, qui sapientiae adludunt Sen. ph. ki se bližajo modrosti, prope posita speique nostrae adludentia sequamur Sen. ph. držimo se bližnjih in našemu upanju se ponujajočih reči.

assevērō (adsevērō) -āre -āvī -ātum (ad in sevērus)

I. intr. resno postopati ali govoriti, ne šaliti se, vztrajati, obstati pri (v) čem: bella ironia, si iocaremur, sin adseveramus, vide, ne religio adhibenda sit Ci., quae est ista defensio? utrum adseveratur in hoc an temptatur? Ci., frequentius asseverat quam eludit Q. —

II. trans.

1. resno ali živo (za)trditi (zatrjevati), zagotoviti (zagotavljati): neminem eorum adseverare haec audias Pl., ordinem agminis adseverare non ausim T. za trdno podati, viri gravitatem adseverantes T. resnobni možje; tudi z de: nemo de ulla re potest contendere neque adseverare Ci., (iudicium), de quo tanto opere in hoc libro adseveravi Ci.; z ACI: idque se facturum adseveravit Ci., sola Vitellia nihil se audivisse adseveravit T; izprič(ev)ati: magni artus Germanicam originem adseverant T.

2. kaj kot resnobno, strogo kazati: frontem Ap. — Od tod

1. adv. pt. pr. assevēranter (adsevēranter) resno(bno), trdovratno: loqui valde ads. cum aliquo Ci. ep., quam ass. se Clodium tulit! Val. Max.; komp.: multo adseverantius in Syria Ci.

2. komp. pt. pr. assevērantior -ius, gen. -ōris bolj zatrjujoč, zagotavljajoč: Don.

3. adv. pt. pf. assevērātē (adsevērātē) z resno (trdno) voljo, s trdno resnobo: Ap., Gell.

ganniō -īre (–) (–)

1. lajati, bevskati, rev(s)kati: (o psičkih) VARR. AP. NON., FEST.; (o lisicah) SUET. FR., HIER.

2. metaf. (o ljudeh)
a) v slabem pomenu (o prepirljivcih) rev(s)kati, hrumeti, hrupeti: AFR. FR., TER., CAT., PERS., IUV.
b) v dobrem pomenu (o zaljubljencih) glasno ščebetati, čebljati, nagajivo šaliti se: AP.

ir-rīdeō (in-rīdeō) -ēre -rīsī -rīsum

1. intr. smejati se (čemu, komu, ob čem), šaliti se pri (ob) čem, rogati se: ne quem inridendi nobis daret et iocandi locum Ci., omnes, cum loqui coepit, inrident Ci., tum illa irridens Ph., (Lemnii) irridentes responderunt N., in re tantā irrides Ter.

2. trans. zasmehovati, zasramovati, (po)rogati se (komu): N., Lucr., Suet., Cl., legatos nostros ab Antonio despectos et inrisos esse Ci., irrisit squalorem vestrum Ci., irridebatur haec reconciliatio Ci., rursus procos irrisa priores experiar V., vana et toties irrisa T., aliquem irrisum habere Pl. koga za norca (bebca) imeti, rogati se mu. — Od tod adv. pt. pr. irrīdenter zasmehljivo, porogljivo: Aug. — Soobl. irrīdō (inrido) -ere: Caecil. ap. Fest.

norčeváti se -újem se
1. šegačiti se s kim, zbijati šale s kim, tjerati (-ter-) šegu s kim, sprdati se s kim: ti se samo norčuješ, nimaš pa resnih namenov
2. rugati se: norčuje se iz njegove revščine
ruga se njegovoj bijedi (bed-); norčevati se iz celega sveta
rugati se čitavom svijetu (sve-)
3. ismijavati, ismevati koga, izvoditi lakrdije s kim, šaliti se s kim: norčevati se iz sošolcev

пошутить pošaliti se, šaliti se nekaj časa

amuser [amüze] verbe transitif zabavati, razvedriti, kratkočasiti, (raz)veseliti; figuré varati, za nos voditi, uspavati, zamotiti

s'amuser zabavati se, razvedriti se, kratkočasiti se, čas izgubljati, šaliti se (de z), norčevati se (de iz); péjoratif veseljačiti, lumpati
pour s'amuser za šalo
amuser le tapis (familier) veliko govoriti (o nepomembnih stvareh), prazno slamo mlatiti
amuser l'ennemi (figuré) zvijačno prevarati sovražnika
tu amuseras le caissier pendant qu'on ouvrira le coffre ti boš zamotil blagajnika, medtem ko bomo odprli sef
amuser quelqu'un par des promesses imeti koga za norca z obljubami
il s'amuse à mes dépens zabava se na moje stroške
elle s'est amusée de moi ponorčevala se je iz mene
l'enfant s'amuse à lancer la balle contre le mur otrok se zabava z metanjem žoge ob zid

andar* iti, hoditi; jahati, peljati se; jadrati; krožiti (govorica); teči, poteči, miniti; prehoditi, preteči, prevoziti, prejezditi; preleteti; počutiti se, biti

andar cinco leguas prehoditi (prevoziti) pet milj
andar tierras potovati po svetu
a más andar, a todo andar kar najhitreje
andar tras alg. iti za kom, zasledovati
andando el tiempo sčasom
a más andar kvečjemu, največ; hitro
¡anda! neverjetno! lepa reč!
¡anda a paseo! pojdi k vragu!
¡anda en buena hora! zdravstvuj!
¡andando! (hitro) naprej!
andar bien dobro se počutiti, dobro iti (posli)
andar bien de salud, andar bueno zdrav biti
andar por las nubes strašno drag biti
andan rumores govori se, šušlja se
andar escribiendo (buscando) ravno pri pisanju (iskanju) biti
andar a la briba vdati se brezdelju
andar a la que salta tjavdan živeti
andar a derechas pravično ravnati
andar a golpes, andar a palos tepsti se, pretepati se
andar a salto de mata zbežati, popihati jo
andar a tiros obstreljevati se
andar a una soglašati
andar con cuidado previden (oprezen) biti
andar sin recelo biti brez skrbi
andar en pretensiones biti zahteven
andar en dimes y diretes prepirati se
andar en pleitos v pravdo se spustiti
andarse iti
andarse en los ojos oči si meti
andarse con bromas šaliti se, šale (burke) zbijati
todo se andará vse bo še dobro
ande yo caliente y ríase la gente čez lastno komodnost ga ni

broma ženski spol šala, dovtip; zabava, kratkočasje; hrup

broma pesada robata, surova šala
en tono de broma v šali
hacer bromas šaliti se
¡déjese de bromas!; ¡bromas aparte! pustimo šale! brez šale!

burla f

1. šala:
mettere in burla qcs. šaliti se o čem, smejati se na račun česa
da burla neresen

2. ekst. malenkost, smešno lahka stvar, šala, mačji kašelj:
risolvere questo problema per me è una burla zame je ta problem mačji kašelj

3. burka

burletta f

1. pomanjš. od ➞ burla majhna šala

2. šala, smešna prigoda:
prendere tutto in burletta jemati vse za šalo
mettere in burletta qcn., qcs. norčevati se iz koga, iz česa
far la burletta šaliti se

chacota ženski spol hrupno veselje, burka, šala

echar a chacota, hacer chacota de šaliti se, za šalo vzeti
estar de chacota biti razpoložen za šale