Franja

ля́пати -паю недок., kápati -am nedov., tŕkati -am nedov., čvekáti -ám nedov.

ляпать zanikrno, površno delati; klepetati, čvekati

тарабарить (lj.) klobasati, čvekati

тарантить čvekati, klepetati

провираться, провраться neumnosti čvekati; zagovoriti se, zareči se

adefesio moški spol nesmisel; smešna oseba

hablar adefesios čvekati, nesmiselne stvari govoriti

brblja|ti (-m) brabbeln; (čvekati) schwatzen, quasseln

chew¹ [čú:] prehodni glagol & neprehodni glagol
žvečiti, prežvekovati
figurativno (on, upon, over o) razmišljati, premišljevati, razglabljati

to chew the cud prežvekovati
ameriško, sleng to chew the rag (ali fat) čvekati, gobezdati, česnati
to chew up nahruliti
to bite off more than one can chew lotiti se naloge, ki je ne zmoremo

énormité [enɔrmite] féminin ogromnost; figuré strahota, familier strašno dejanje

commettre une énormité napraviti veliko pogreško ali neumnost
dire des énormités kvasiti, čvekati

ensartar vdeti, natakniti

ensartar desatinos (simplezas) blebetati, kvasati, čvekati

hash² [hæš] prehodni glagol
(se)sekljati meso (up)

figurativno to hash up pogrevati staro zgodbo
ameriško, pogovorno to hash out temeljito obravnavati
to hash over pretresati, čvekati o čem

random [rǽndəm]

1. samostalnik
arhaično prenagljenost, vihravost, silovitost
arhaično lučaj, streljaj

at random na slepo (srečo), brez cilja, tjavdan; nemarno, nespametno, brez načela, brez cilja
to talk at random kvasiti, čvekati tjavdan

2. pridevnik (randomly prislov)
slučajen, brezciljen, na slepo srečo (narejen)
arhitektura (ki je) iz kamenja nepravilne oblike in neenake velikosti

a random guess golo ugibanje (na srečo, tjavdan)
a random remark slučajna, tjavdan opazka
random sampling (statistika) naključna izbira, poizvedovanje z naključnim poskusom

talk² [tɔ:k] neprehodni glagol
pogovarjati se, govoriti, kramljati; govoričiti, klepetati, čenčati: izgovarjati glasove; razpravljati; povedati svojo sodbo, svoje stališče, pojasniti; sporazumeti se
sleng pametno govoriti

for the sake of talking le zaradi pogovora, samo da govorimo
to talk big (ali tall) bahavo govoriti, bahati se
to talk by signals govoriti, sporazumevati se z znaki
to talk ill of s.o. slabo govoriti o kom
to talk in one's sleep govoriti v spanju
to talk nineteen to the dozen figurativno klepetati, brbljati kot raglja
to talk to the point govoriti konkretno, ne se oddaljiti od predmeta
he is always talking on neprestano govori
now you are talking figurativno to je pametno govorjenje; tako je prav; sedaj se bomo mogli sporazumeti
do what you will, people will talk napravite, kar hočete (karkoli napravite), ljudje bodo vedno imeli svoje pripombe
prehodni glagol
govoriti kaj, o čem; reči; izraziti, izpovedati

to talk a donkey's hind leg off figurativno preveč, neprestano govoriti
to talk nonsense govoriti nesmisle
to talk turkey odkrito, naravnost govoriti
to talk politics govoriti o politiki
to talk rubbish govoriti neumnosti, čvekati
to talk sense (ali wise) razumno, pametno govoriti
to talk shop figurativno govoriti (le) o strokovnih, poslovnih zadevah; govoriti stvarno
to talk to o.s. sam s seboj govoriti, imeti samogovore
to talk to s.o. resno govoriti s kom, ošteti koga
to talk o.s. hoarse do hripavosti govoriti
you are talking my head off figurativno govoriš toliko, da me glava boli, da mi bo glava odpadla
you are talking me silly govoriš toliko, da me boš norega naredil
he can talk five languages on zna (govoriti) pet jezikov
to talk through one's hat figurativno pretiravati, blefirati, širokoustiti se; govoriti nesmisle, neumnosti
to get o.s. talked about dati govoriti o sebi
he tried to talk me into buying the horse skušal me je pregovoriti, da bi kupil konja
to talk s.o. out of s.th. (skušati) odvrniti koga od česa
to talk s.o. into believing s.th. prepričati koga o čem
to talk s.o. into his grave figurativno spraviti koga v grob s svojim govorjenjem

tjavdán (na slepo srečo) at random; at all risks; (slučajno) at haphazard; (nepremišljeno) thoughtlessly

tjavdán opazka a random remark
govoriti, čvekati tjavdán to talk at random

žužnja|ti (-m) (čvekati) schwatzen; (nosljati) näseln

ахинея f nesmisel, neumnost;
нести ахинёю govoriti nesmisel, čvekati

ерунда f bedastoče; malenkosti;
говорить (пороть) ерунде čvekati

нагораживать, нагородить (nagrmaditi, (na)kopičiti; (zgraditi, (po)staviti;
н. чепухи (na)čvekati