Franja

nudillo moški spol prstni členek

golpear (Ilamar) con los nudillos (po)trkati

phalange [falɑ̃ž] féminin, militaire, histoire falanga; vojska; španska politična desničarska stranka; anatomie členek na prstu; pluriel, populaire roka

phalangette [-žɛt] féminin končni členek prstov

privative [prívətiv]

1. pridevnik (privatively prislov)
odvzemen, izločevalen
slovnica nikalen

2. samostalnik
slovnica nikalni členek

Sicherheitsglied, das, varnostni členek

stud link [stʌ́dliŋk] samostalnik
navtika členek verige

Verbindungsgelenk, das, Technik zvezni členek

звено n členek v verigi, verižni sklep, člen; oddelek, enota; sestavina

dēnique, adv. (dē in ni iz ne [okrepljevalni členek iz zaimenskega debla „no“, prim. enim] in que „in“; denique torej pravzaprav = in zdaj celo, in potem, in slednjič)

I.

1. (ob koncu naštevanja) (po)slednjič še, naposled: luget senatus, maeret equester ordo, … squalent municipia, afflictantur coloniae, agri denique ipsi tam beneficum … civem desiderant Ci., copia cum egestate, bona ratio cum perdita, mens sana cum amentia, bona d. spes cum omnium rerum desperatione confligit Ci., arma, tela, locos, tempora, d. naturam ipsam … industria vicerat S.; qui tot annos ita vivo … , ut a nullius umquam me tempore aut commodo aut otium meum me abstraxerit aut voluptas avocarit aut denique somnus retardarit Ci., ne nummi pereant aut puga aut fama H.; v soodnosnosti: primum omnium me ipsum vigilare … ; deinde magnos animos esse in bonis viris … ; deos denique inmortalīs huic invicto populo … auxilium esse laturos Ci.

2. occ. (ob koncu stopnjujočega naštevanja) (po)slednjič, celo, vrh tega še: omnia sua iura, commoda, auxilia, totam d. libertatem Ci., consilium ceperunt plenum sceleris et audaciae, ut nomen huius de parricidio deferrent, ut ad eam rem aliquem accusatorem veterem compararent, … denique ut … tempore ipso pugnarent Ci.

3. (brez izvedenega naštevanja) potem, in potem: ille imperat reliquis civitatibus obsides, denique ei rei constituit diem C. (zaporedje je izraženo v množini občin, zaključek posameznih ukazov je določitev roka), audiamus igitur Sextilium; fratres d. prodeant Ci., non movetur pecunia; denique, quae ornamenti causa fuerunt, non requirit Ci.; včasih = deinceps zapored(oma), po vrsti: sic ei procedit post principio d. Pl.

4. (dodaja le en splošnejši pojem) naposled, sploh: quod nemo bonus, nemo d. civis est, qui … Ci., qui non civium, non d. hominum numero essent L., dum mea delectent mala me vel d. fallant H., vitavi d. (kvečjemu) culpam, non laudem merui H.; stopnjevalno = da celo, in celo: pernegabo atque obdurabo, periurabo d. Pl., hominem … custodiae non audet committere, d. Syracusas totas timet Ci.; v vprašanjih: nonne satis fuit iis gratias agi, denique … honoris aliquid haberi? Ci., ubi erant ceteri creditores? d. hoc tempore ubi sunt? Ci.; protivno dodaja tisto, za kar predvsem gre = a kar je glavna stvar: Ci.; occ.
a) (poudarja kak zaimek) prav: is enim d. honos mihi videri solet, qui … propter magna merita claris viris defertur Ci. ep., siqua metu dempto casta est, ea d. casta est O.
b) (zmanjševalno) vsaj: quod … nostros praesidia deducturos aut d. indiligentius servaturos crediderant C.

5. (na videz samostojno, kot sklep) končno, skratka, z eno besedo: nihil est d. in natura rerum omnium, quod se universum profundat Ci., d. omnia Ci. ali omnia d. Plin. iun. skratka vse, denique haec fuit altera persona Thebis N., d. sit finis quaerendi H., sunt certi d. fines H., d. sit quidvis simplex dumtaxat et unum H.

6. (naznanja nastop česa že davno pričakovanega) naposled, vendar že, vendarle: aliquam mihi partem hodie operae des d. Pl., quae (urbana) ego diu ignorans ex tuis … litteris … d. cognovi Ci. ep.; occ. (pri izrazih nejevolje ali iron.) nazadnje celo, pa ne da bi: quam benigne! d. usi liberalitate Antoni milites imperatorem reliquerunt Ci., ii d., … qui omni tempore in praeda et in sanguine versabantur, Sex. Roscio temporis illius acerbitatem iniquitatemque obicient … ? Ci., postero d. die ecquid praesidi usquam habueris, an tu cohorsque in castra vestra virtute perruperitis? L.

7. na ta način, tako, tako tudi: Huius victoriae callide dissimulata laetitia est. Denique non solita sacra Philippus illa die fecit, non in convivio risit, … Iust., pulcherrima Campaniae plaga est: nihil mollius caelo: d. bis floribus vernat Fl., Exstat quidem exemplum eius, qui gessit (magistratum caecus). Appius d. Caecus consiliis publicis intererat Dig., In quaestionibus laesae maiestatis etiam mulieres audiuntur. Coniurationem d. Sergii Catilinae Fulvia mulier detexit Dig.

II. časovno:

1. nazadnje, naposled: apud Segestanos nemo illud signum audebat attingere: barbaros scitote adductos esse operarios; ii d. illud sustulerunt Ci., his moenia quaere, magna pererrato statues quae d. ponto V.

2. šele: mortuo d. clodio Ci., multo d. die C. šele pri belem dnevu, octavo d. mense C.; često v zvezi z drugimi časovnimi adv. (skoraj = demum) šele, prav, ravno: nunc d. Ci. ep., O. zdaj šele, prav zdaj, pravkar, tum d. Pl., Ci. takrat (tedaj) šele, potem šele, modo d. O. šele pravkar.

mezinec samostalnik
(prst) ▸ kisujj

ne-que in (po sinkopi pred soglasniki) nec (iz ne [= non] + -que; neque, nec torej = in ne) vezni nikalni part., ki se ne ločita niti po pomenu niti v rabi. Uporabljata se

I.

1. v pomenu in ne, tudi ne, kadar se navezuje pojem ali misel, ki jo izrečemo nikalno: totum sudor habebat corpus nec respirandi fit copia Enn., quia non viderunt nec sciunt Ci., Orgetorix mortuus est neque abest suspicio … quin … C. Pri tem se vezna moč, ki se skriva v neque (nec) = et non pogosto nanaša na ves stavek, zanikanje pa le na eno besedo, in to zlasti v govornih obratih nec idcirco minus, nec eo minus, neque eo secius, neque eo magis: neque iam longe abesse (sc. Belgarum copias) cognovit C. = et cognovit non iam longe abesse … perii nec notis ignibus arsi O. = perii et arsi non notis ignibus, nulla dant praecepta dicendi, nec idcirco minus, quaecumque res proposita est, suscipiunt Ci. = et idcirco non minus … suscipiunt, neque eo secius adulescentem invit N. = et adulescentem eo non secius invit. Z neque (nec) se radi povezujejo še drugi vezniki kakor: neque (nec) vero Ci. idr. (poklas. sed neque (nec) Q.) in res ne, in resnično ne, pa tudi ne, toda tudi ne, neque autem Ci. in vendar ne, neque (nec) tamen Ci. idr. in pri vsem tem ne, in vendar le ne, neque etiam Ci. idr. in celo … ne, in še … ne, nec quidem L. (in poznejši pisci) niti ne; z neque (nec) nōn (tudi necnon) Ci. in gotovo (nedvomno, neizpodbitno), nec nōn etiam, nec nōn et Varr., V., Plin., idr. in gotovo tudi, nec nōn tamen, Ci., O. idr. in gotovo vendar (pozitivni pojem se posebej poudarja); v neklas. lat. in pri pesnikih pa rabijo omenjene zveze zgolj za vključevanje (zlasti pri naštevanju) = in tudi, kakor tudi, prav tako (tudi): greges gallinarum, pavonum nec non glirium Varr., nec non et Tyrii frequentes convenere V. S prelaganjem zvez neque quisquam, neque ullus, neque quidquam, neque unquam, neque usquam idr. združuje sl. zanikanje z ustreznimi zaimenskimi besedami (in nihče, in nič, in nikoli, in nikjer), poleg tega pa še poved samo zanika s posebno nikalnico (ne): neque ex castris Catilinae quisquam omnium excesserat S. in izmed vseh ni nobeden … odšel, neque cuiusquam imperio obtemperaturos Ci. in da ne bodo pokorni povelju nikogar, neque quidquam unquam postulabit Ci. in nikoli ne bo ničesar zahteval. Včasih kaže neque (nec) na kak zanikan pojem, ki bi ga bilo treba v stavku ponoviti: nostri (Epicurei) Graece fere nesciunt nec (= nesciunt) Graeci Latine Ci., nihil tuā vitā esse iucundius neque (= nihil) carius Brutus in Ci. ep., nihil ex ea familia triste nec superbum timebat L. Komediografi postavljajo pred glavni pojem še posebno nikalnico, čeprav zanikanje, ki ga izraža neque (nec), že dovolj zanika vso poved: neque tuas minas non pluris facio Pl., neque ea ubi nunc sit nescio Pl. tudi ne vem, kje neki je sedaj.

2. kadar se navezuje zanikana misel ali zanikan pojem s posebnim ozirom na predhodno poved, ki naj se
a) razširi = in tudi ne, pa tudi ne, sploh ne: Val. Fl., Stoicum est quidem nec admodum credibile Ci., neque id moderate tantum faciamus, sed etiam necessario Q.
b) pojasni ali utemelji = namreč ne, zakaj (kajti) ne; včasih tudi omeji s pojasnilom = in sicer ne (poseb. s sed): nuntii nobis tristes nec varii venerunt Ci., erant in eo plurimae litterae, nec eae vulgares, sed interiores quaedam Ci., neque hominem nobilem non suā ignaviā, sed ob rem publicam in hostium potestate relictum iri S., saxis nec modicis … sed quod cuique temere trepidanti ad manum venisset … utebantur L.
c) iz nje sklepa = in tako ne, in torej, (tedaj) ne, in potemtakem ne: neque intellegunt se rerum illarum fundamenta subducere Ci., nec deerunt, qui filios concupiscant Plin. iun.
d) ali se ji nasproti postavi nasprotujoča misel = in nasproti; ne, nasprotno; pač ne, in vendar ne, pa ne, tudi tako ne: Q., Plin. iun., nec satis ad obiurgandum causae Ter., conscripsi epistulam noctu: nec ille ad me rediit Ci. ep., voluit eum de provincia depellere et ipse ei succedere, neque hoc per senatum efficere potuit N., nostri in hostes impetum fecerunt atque eos in fugam dederunt neque longius prosequi potuerunt C., aetas tantummodo quaestui neque luxuriae modum fecerat S., quorum consulatus popularis sine ulla patrum iniuria, nec sine offensione fuit L., (sc. Agricola) verecundiā in praedicando extra invidiam nec extra gloriam erat T.

3. za izražanje stopnjevanja (kaže na že omenjen ali v mislih dodan pojem) = (kakor) tudi ne, še … ne ali niti ne (= ne … quidem), nikakor ne, celo ne, prav tako malo: Col., Suet., Iust., loquitur nec recte Pl. nikakor ne, ea sublata tota sunt, nec mihi magis quam omnibus Ci., non modo Sunium superare, sed nec extra fretum committere mari se audebant L., interrogatus, an facta hominum deos fallerent, nec cogitata, inquit Val. Max., sed nec barbaros fefellit subductus ex acie (sc. rex) Cu., nullo genere homines mollius moriuntur, sed nec diutius Sen. ph., illud enim nec di sinant Plin. iun., quamquam neque insignibus lugentium abstinerent, altius animis maerebant T. —

II. Sredi 5. stoletja pr. Kr. se je nec vedno uporabljal v pomenu nikalnice non (que je izgubil svojo vezno moč; prim. namque): si adgnatus nec escit (= non erit), gentiles familiam habento Tab. XII ap. Gell.; prim.: alter, qui nec (= non) procul aberat L. Ta raba se je ohranila v sklopih kakor: neg-lego, neg-otium, nec-opinans, nec-opinatus, nec-dum (neque-dum), nadalje tudi v stalni zvezi: neque enim namreč ne, zakaj (kajti) ne: Ci. idr., neque enim tu is es, qui, qui sis, nescias Ci. ep. —

III. (v anaforični soodnosnosti) neque … neque, nec … nec, nec … neque, neque … nec ne … ne, niti … niti, kakor ne … tako ne: Pl., Ter., Enn. idr., neque excogitare neque pronuntiare multa possum Ci., nec meliores nec beatiores esse possumus Ci., nec vi nec clam nec precario Ci.; v stavkih kot npr.: neque terror nec vis, nec spes nec metus, nec promissa nec minae, nec tela nec faces Ci. so členi parni: niti strah niti sila, niti up niti bojazen, niti obljube niti grožnje itd. Drugemu členu se pridružujejo še kaki členi kakor: neque … neque tamen niti … pa tudi ne: neque expeditissimam dimicationem putamus neque tamen refugiendo commissuri sumus, ut maius detrimentum res publica accipere possit Plancus in Ci. ep.; neque … neque vero (redko neque … neque autem) niti … še manj pa: neque huic vestro tanto studio neque vero huic tantae multitudini deero Ci., neque enim tu is es, qui arbitrere, neque autem ego ita sum demens Ci.; nec (neque) … ne … quidem niti … še … ne: donativum militi neque Mucianus prima contione nisi modice ostenderat, ne Vespasianus quidem plus civili bello obtulit quam alii in pace T.; tako tudi: nec (neque) … nec (neque) … ne … quidem niti … niti … še … ne: nec postulantibus nec cogitantibus, ne optantibus quidem nobis Ci., neque animadvertere neque vincire, ne verberare quidem nisi sacerdotibus permissum T.; pa tudi obratno: (neque) še … ne … in tudi ne, še … ne … še manj pa, še … ne … in celo ne, še … ne … in prav tako malo: ut ne morte quidem Aeneae, nec deinde … movere arma aut Mezentius Etruscique aut ulli alii accolae ausi sint L. Pred prvim soodnosnim členom včasih stoji kaka nikalnica, ki ne zanika ničesar (enako kot v sl.): non prae lacrimis possum reliqua nec cogitare nec scribere Ci. ep. ne morem … niti … niti … , nihil me nec subterfugere voluisse reticendo nec obscurare dicendo Ci., nulla enim vitae pars neque publicis neque privatis neque forensibus neque domesticis in rebus … vacare officio potest Ci., nihil tam nec inopinatum nec insperatum accidere potuit L.; redkeje stoji et pred nec: nec torpere quidam et nec pugnae meminisse nec fugae L. Nikalnemu neque (nec) v soodnosnosti pogosto ustreza kak trdilni členek: neque … et ne … temveč, ne … marveč, sicer ne … pa, nekaj ne … nekaj: neque omnia dicam et leviter unum quidque tangam Ci.; tudi obratno: et … neque sicer … pa ne, nekaj … nekaj ne, deloma … deloma ne: patebat via et certa neque longa Ci., et iste hoc concedit neque potest aliter dicere Ci.; celo: neque … et non (če spada non le k posamezni besedi): Ci., neque … que (ki se mu včasih pridruži še potius) ne … nasproti pa, nikakor ne … temveč: neque satis militibus confidebat spatiumque interponendum putabat C., quae neque dant flammas lenique tepore cremantur O.; neque (nec) aut … aut (zlasti pri zgodovinarjih priljubljen govorni obrat = neque … neque) niti … niti: nec aut Persae aut Macedones dubitavere Cu.; nam. trikratnega neque se uporablja tudi neque … neque … aut: neque loco neque mortali cuiquam aut tempori satis credere S.

passivante agg.

1. kem. ki pasivira

2. jezik ki daje pasivni pomen:
si passivante brezosebno-pasivni členek

pŕsten¹

pŕstni členek finger joint
pŕstni odtis fingerprint
vzeti komu pŕstne odtise to take someone's fingerprints, to fingerprint someone

pŕsten

prstni členek (anatomija) phalange ženski spol
prstni odtis empreinte digitale, dactylogramme moški spol

tromba f

1. glasba trobenta, tromba:
tromba a cilindri trobenta z ventili
tromba cromatica kromatična trobenta
tromba marina vodna tromba
le trombe del giudizio biblijsko trobente poslednje sodbe
dar fiato alle trombe pren. razglasiti, razglašati z velikim pompom, udariti na veliki zvon
partire in tromba pren. pog. zagnati se, odločno se lotiti česa
suonare la tromba igrati trobento; pren. slovesno kaj razglasiti

2. pren. trobentač; voj. žarg. trobentač

3. pren. knjižno glasnik novih načel, novih ideologij; pren. slabš. klepetulja; opravljivec, opravljivka; pren. žarg. ovaduh

4. fiz., tehn.
tromba aspirante, premente sesalna, tlačna črpalka
tromba elettrica avto hupa, troblja
grammofono a tromba gramofon s trobljo (z lijakastim zvočnikom)

5.
tromba d'aria navt. zračnik
tromba della canna da pesca rib. členek ribiške palice
tromba dello stivale golenica škornja
tromba da vino natega za pretakanje vina

6. gradb.
tromba delle scale stopniščno okno

7. zool. sesalo; pog. (slonov) trobec

8. meteor.
tromba marina, terrestre peščena, morska tromba

9. anat.
tromba d'Eustachio Evstahijeva cev, ušesna troblja
tromba uterina jajcevod

varnostn|i (-a, -o) Sicherheits- (členek das Sicherheitsglied, faktor der Sicherheitsfaktor, pogoj die Sicherheitsbedingung, predpis die Sicherheitsvorschrift, standard die Sicherheitsnorm ventil das Sicherheitsventil, barva die Sicherheitsfarbe, določilo die Sicherheitsbestimmung, ključavnica das [Sicherheitsschloß] Sicherheitsschloss, komisija die Sicherheitskommission, naprava die Sicherheitsvorrichtung, die Sicherheitseinrichtung, razdalja der Sicherheitsabstand, tehnika die Sicherheitstechnik, veriga die Sicherheitskette, vez die Sicherheitsbindung, sile Sicherheitskräfte množina, območje der Sicherheitsbereich, razstrelivo der Sicherheitssprengstoff, zapiralo der [Sicherheitsverschluß] Sicherheitsverschluss), Schutz- (vtič der Schutzkontaktstecker, Schukostecker, vtičnica die Schutzkontaktsteckdose, Schukosteckdose, naprava die Schutzvorrichtung)
požarno varnostni feuerpolizeilich

verig|a¹ ženski spol (-e …) die Kette (koračna Taktkette, krmilna Steuerkette, ojnična Aufhaltekette, oplaščena Hülsenkette, podajalna Vorschubkette, pogonska/gonilna Treibkette, samovodna Selbsthaltekette, sidrna Ankerkette, snežna Schneekette, tirna Gleiskette, varnostna Sicherheitskette, zaporna Sperrkette, za zapiranje Schließkette, na vratih Türkette, žage Sägekette)
izlagalna veriga tehnika die Kettenauslage
… verige Ketten-
(člen das Kettenglied, konec der [Kettenschluß] Kettenschluss, pretrganje der Kettenbruch, ščitnik das Kettenschutzblech, der Kettenschutz, der Kettenkasten)
členek na verigi das Kettengelenk
žvenketanje verig das Kettengeklirr
podoben verigi kettenförmig
biti v verigah in Ketten liegen
dati na verigo psa: anketten, an die Kette legen
dati/vkovati v verige in Ketten legen
odpeti/spustiti z verige losketten, abketten
strgati se z verige sich von der Kette reißen
povezati/skleniti se v verigo sich verketten
zapreti z verigo vrata: die Kette vorlegen

vzmetn|i [é] (-a, -o) Feder- (členek das Federgelenk, kovalnik der Federhammer, manometer das Federmanometer, obroček der Federring, rogelj der Federzinken, vlek der Federzug, ključavnica das [Federschloß] Federschloss, noga das Federbein, obesa die Federlasche, sponka die Federklemme, tehtnica fizika die Federwaage, jedro der Federkern, jeklo der Federstahl)
imeti vzmetne lastnosti federn

zadnj|i¹ (-a, -o)

1. (poslednji) der/die/das letzte
čisto zadnji der allerletzte
Letzt- (kupec der Letztkäufer)
biti zadnji der letzte sein, das [Schlußlicht] Schlusslicht bilden/machen
zadati zadnji udarec komu: (jemandem) den letzten Stoß geben

2. (sklepni) [Schluß] Schluss- (akord der [Schlußakkord] Schlussakkord, prizor die [Schlußszene] Schlussszene, stavek der [Schlußsatz] Schlusssatz, zvezek der [Schlußband] Schlussband, minuta šport die [Schlußminute] Schlussminute, redakcija die [Schlußredaktion] Schlussredaktion, dejanje der [Schlußakt] Schlussakt, glasovanje die [Schlußabstimmung] Schlussabstimmung, poglavje das [Schlußkapitel] Schlusskapitel)

3. (končni, na koncu) End- (konzonant der Endkonsonant, boj der Endkampf, člen, členek das Endglied, zlog die Endsilbe, črka der Endbuchstabe)

4.
zadnji krik der letzte Schrei (tudi figurativno)

5.
zadnja beseda das letzte Wort
to je moja zadnja beseda das ist mein letztes Wort
imeti zadnjo besedo das letzte Wort haben/behalten
zadnja beseda še ni bila izrečena das letzte Wort ist noch nicht gesprochen
zadnje besede množina die letzten Worte

6. do zadnjega/zadnje …:
do zadnje možnosti bis zum Äußersten
do zadnje drobtinice bis auf die letzte Krume
do zadnje kaplje bis zur Neige
do zadnje pičice narediti: bis aufs letzte I-Tüpfelchen, bis auf den I-Punkt
izpolniti: bis auf den letzten Buchstaben
do zadnjega bis aufs Letzte
do zadnjega beliča bis auf den letzten Heller/Pfennig
do zadnjega diha bis zum letzten Atemzug
do zadnjega moža bis zum letzten Mann, bis auf den letzten Mann
|
figurativno kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje wer zuletzt lacht, lacht am besten
biblično: prvi bodo zadnji in zadnji prvi die Ersten werden die Letzten, und die Letzten werden die Ersten sein

zvezn|i³ [é] (-a, -o) ki povezuje: Verbindungs- (členek das Verbindungsgelenk, kanal der Verbindungskanal)