Franja

dépurer [depüre] verbe transitif (o)čistiti

dépurer le sang, un métal čistiti kri, kovino

dēpūrgō -āre -āvī -ātum (o)čistiti, (iz)trebiti: pisces Pl., prata Ca., caules, sordes Col.; poseb. medic. (o)čistiti, iztrebiti (iztrebljati), dristiti: Vitr., Cael.; occ. s puščanjem krvi (o)slabiti: vires Cael.

dēstringō -ere -strinxī -strictum

1. (o)smukati: Ca., Col., Ps.-Q., tunica erat ab humeris destricta Ph. potegnjena; pren.: destringi aliquid et abradi bonis Plin. iun.; occ.
a) (v kopeli) (z)drgniti se: Plin., curvo d. ferro Mart., dum destringitur, tergitur Plin. iun.; pren.: ut destrinxi hominem! Pl. kako sem ga opletel!
b) s smukanjem (o)čistiti: horum (myacum) ius traditur … interanea destringere Plin.
c) (orožje iz nožnice) potegniti, izvleči, izdreti (izdirati): gladium Ci., C., L., Suet., sicas Ci., ensis … : quem cur destringere coner … ? H., destrictus ensis H., O. goli meč; tudi: d. securim L. Pren.: amaritudinem carminum d. Plin. spustiti, in omnes severitas imperatoris destringitur Sen. ph. se naperi strogost … Kot adj. pt. pf. dēstrictus 3, adv. -ē oster, strog, rezek: feneratrix, censura, testimonium Val. Max., officium Plin. iun., destrictior accusator T.; adv. (pogosto districtē): d. minari Plin. iun., denegare Icti., exigere aliquid Veg.; v komp.: Ap., Eccl.; v superl.: Eccl.

2. oplaziti, obdrgniti: destrinxit arundine (s puščico) pectus O., non mea sunt summā leviter destricta sagitta pectora O., destricta levi vulnere est cutis Sen. rh.; pesn. pren.: (volucres) aequora destringunt summis … alis O. se le rahlo … dotikajo morja.

3. pren. (z besedami) prečesa(va)ti, obdel(ov)ati: non ego mordaci destrinxi carmine quemquam O., tu qui scripta destringis mea Ph.

dētergeō -ēre (tudi dētergō -ere: L. [XXXVI, 44, 6], Cl. idr.) -tersī -tersum

1. (o)brisati, otreti (otirati): sudorem frontis brachio Pl., linguā alicui profluentem sudorem Iust. polizati, quas (lacrimas) ubi … detersit pollice virgo O., d. sputa Sen. ph., palmites Col. osmukati, situm Plin. iun.; pesn. = pregnati (preganjati), razgnati (razganjati): detersit sidera nubes Ci. (Arat.), deterget nubila caelo … notus H.; pren.: d. fastidia Col., somnum Cl.; v pogovornem jeziku = denar potegniti, izvleči, iztržiti: primo anno LXXX (= 80 000 sestercijev) detersimus Ci. ep.

2. occ. z brisanjem (o)čistiti, osnažiti: Plin., Suet., Cl., caput pallio, mensam Pl., cloacas L., oculos Petr., labra spongiā Col., se linguā Col. (o biku) oblizovati se, lambitu pueros Aur. lizati; animum (možgane) helleboro d. Petr.; pren. oplaziti in s tem polomiti, zlomiti: Fl., remos transcurrentes detergere … contendebant C., alterius (triremis) remos detersit L., ab utroque latere remos detergunt L., asseribus falcatis detergebat pinnas L. je krušil.

déterger [detɛrže] verbe transitif (o)čistiti

detērgere^* v. tr. (pres. detērgo) čistiti; brisati

dīgerō -ere -gessī -gestum (dis in gerere) „raznesti (raznašati)“, od tod

I.

1. razdeliti (razdeljevati), deliti, razstaviti (razstavljati), razgnati (razganjati): per longos mala annos O., populum digessit ab annis (po letih) O., quam meruit poenam solus, digessit in omnes O., novem volucres in belli annos d. O., septem digestus in cornua Nilus O., Crete centum digesta per urbes O. stomestna, d. ius civile in genera, orationem in partes Ci., commentarios in libros Q., annum in totidem species T., eadem haec (sc. cibus potioque) in omnes membrorum partes digeruntur Cels., stercoris pars in prata digerenda Col., humor per ventrem digeritur P. Veg., tabes digerit artūs Lucan. razkroji, continuorum (dentium) qui digerunt (razdeljujejo) cibum lati et acuti, qui conficiunt (razmeljejo) duplices … appellantur Plin., nubes … modo congregantur, modo digeruntur Sen. ph., (insulae) iunctae … interdum discordantibus ventis digeruntur Plin. iun., qui (transitus) conceptum vaporem … huc illuc digerit Plin. iun. razširja; occ.
a) hort. razsaditi (razsajati), presaditi (presajati): asparagum Ca., Plin., semen Ca., vacuos si sit digesta per agros (arbor) V., quo mox digesta feratur (seges) V.
b) medic. α) razdeliti (razdeljevati) = odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), pregnati (preganjati): materiam Cels., humorem Cels. bolezenske sokove, ad digerenda quae coëunt (kar se nabere) Cels., morbum P. Veg.; (o rastl.): d. lentitiam pituitae, cruditates Plin. β) razdeljujoč iz telesa spraviti (spravljati), telo (s)čistiti, (o)mehčati: si corpus astrictum est, digerendum esse Cels., quoniam corpus ista (lux) quoque digerit Cels. γ) bolnika „razkrojiti (razkrajati)“ = (o)slabiti: nimis d. aegrum, minus d. aegrum, sudore digeri Cels.

2. urediti (urejati), v red spraviti (spravljati), uravna(va)ti: rem publicam bene, accepti tabulas omnes Ci., capillos O., crines Mart., carmina in numerum (po številu) V., nec quid quoque anno actum sit, … digerere possis L. na čisto spraviti, d. murram ali linum Plin. odb(i)rati, inordinata Q., quaestionem Q., argumenta in digitos Q. na prste naštevati, res in ordinem (po vrsti) Q., bibliothecam Suet., per partes tamen et digesta Plin. iun. po strokah; occ.
a) preračuna(va)ti, (pre)šteti: qui matris digerit annos O., digesta numero cadavera Val. Max.
b) v pravilnem redu vpis(ov)ati v knjigo, vknjižiti (vknjiževati): nomina in codicem accepti et expensi Ci.
c) v pravilnem redu oskrbeti (oskrbovati), opraviti (opravljati): mandata Ci. ep.
č) po vrsti razložiti, (razlagati): ita digerit omina Calchas V.
d) α) ustno ali pismeno (z)meniti se o čem, glede česa, dogovoriti (dogovarjati) se glede česa, dognati kaj: negotium plene, rem per secreta colloquia Amm. β) pismeno našte(va)ti, (p)opis(ov)ati, omeniti (omenjati): reliquos usus eius suo loco Plin., cuius super adventu in Italiam pauca … digessimus per excessum Amm., Mesopotamia digesta, cum bella Parthica dicerentur, argumentum digestum tumore tragico Amm., bella charactere historico digesta Vop.
e) storiti, narediti, delati: pontes caute Amm.

3. prebaviti (prebavljati): cibum Cels., materia, quae naturaliter digeritur Cels., quod (caelum) magis digerit Cels. ki pospešuje prebavo, nec patiebatur alimenta per somnum … aequaliter digeri Sen. rh., cibos mansos demittimus, quo facilius digerantur Q. — Od tod adj. pt. pf. dīgestus 3 kdor je dobro prebavil: homo digestissimus Marc. — Posebne zveze: senium digere Val. Fl. prebij, tepefactam potionem digerere P. Veg. razločiti, ut a genibus … quasi dracones digererentur Lamp.

— II. sem in tja nositi (spravljati): aegrum gestando Cels.

draguer [drage] verbe transitif čistiti (strugo) z bagrom; loviti ribe z vlečno mrežo; odstranjevati podmorske mine; familier, figuré skušati dobiti (dekline)

dristíti -im purgirati, čistiti: dristiti bolnika

ébouer [ebue] verbe transitif pometati, čistiti (cesto, udico)

éclaircir [eklɛrsir] verbe transitif razjasniti, odstraniti nejasnosti; napraviti svetlejše (barvo); razredčiti (tekočino, vino, lase, vrste, gozd); polirati, čistiti (posodo)

s'éclaircir zjasniti se, zvedriti se; raztrgati se (megla); (raz)redčiti se; razjasniti se (položaj)
éclaircir un bois, une sauce razredčiti gozd, omako
éclaircir la teinte napraviti (z belilom) barvo svetlejšo
éclaircir sa voix izčistiti si svoj (hripavi) glas
le ciel s'éclaircit nebo se jasni
ses idées s'éclaircissent njegove ideje postajajo razumljive

effleurer [eflœre] verbe transitif rahlo se dotakniti (quelque chose česa), oplaziti; oprasniti, lahno poškodovati; čistiti, gladiti (kože) z votličem; površno omeniti ali se dotakniti (téme); napraviti površen, bežen vtis (quelqu'un na koga)

cette pensée ne m'avait jamais effleuré na to misel nisem nikoli prišel
effleurer une question politique površno obravnavati politično vprašanje
un éclat d'obus lui a effleuré la jambe drobec granate mu je oprasnil nogo

ēliquō -āre -ātus

1. izčistiti (izčiščevati), precediti (precejati): Col., Sen. ph., Aug.; pren.: eliquabatur veritas tua in cor meum Aug.; pren.
a) na čisto dognati: eliquata est ista distinctio Aug.
b) nravno čistiti: eadem vis … bonos probat, purificat, eliquat Aug.

2. occ. storiti, da kaj čisto poteka (poteče): incommodum alvi Ap., aquam Ap., Lact.; pren. (med.): in unum necesse est summitas magnitudinis eliquetur Tert. da poteče; pren.
a) čisto in tanko presti: el. tractu prosequente filum Tert.
b) „skoz ustnice precejati“ = čebljati: aliquid plorabile Pers., canticum ore tereti Ap.
c) natanko preiskati (preiskovati): scatebras fluviorum omnes et operta metalla Prud.

ēluō -ere -luī -lūtum (ē in lavere)

1. izprati (izpirati), odprati, oprati, izmi(va)ti, umi(va)ti: Cels., Col., Plin., patinas Pl., argentum (= vasa argentea) Pl., colorem Lucr., Q., corpus O., centurionum profusus sanguis eluitur Ci.; pren. iztrebiti, izbrisati, zatreti, odpraviti: peregrina omnia Pl., amoris maculam Pl., cum te maculas furtorum … tuorum sociorum innocentium sanguine eluere arbitrabare Ci., amicitias usūs remissione eluere Ci. polagoma razdreti, severitate iudicandi sordīs eluet Ci., eluere libidinem Ci., infectum eluitur scelus V., elue crimen O., vitia eluere Q.; pesn.: cadus amara curarum eluere efficax H. odpraviti, pregnati.

2. čistiti, očistiti (očiščevati) česa: vestimenta luto Luc., eluta alica Cael. izluščeno; pren.: eluere mentem Lact., maculatas crimine mentes Sil.

3. tako rekoč očistiti česa = iztrebiti, spraviti iz česa: Scythica stagna Maeotidis eluere (sc. avibus) Col.

4. (svoje) premoženje zapraviti: elutum in balneis Pl.; pren. abs. na nič spraviti se: eluas tu an exunguare Pl. — Adj. pt. pf. ēlūtus 3 „izpran“ = vodén, nesočen, slaboten: irriguo nihil est elutius horto H., huius (spodi) elutior vis est Plin.

Opomba: Star. pf. act. ēlovī: Luc.

entschlacken Technik odstraniti žlindro; Medizin čistiti

éplucher [eplüše] verbe transitif lupiti; trebiti, čistiti; figuré (natančno) pregledati, pod lupo vzeti, poiskati napake (quelque chose v čem); poizvedovati (quelqu'un o kom)

les correcteurs épluchent les épreuves korektorji pregledujejo krtačne odtise (korekture)
éplucher la vie de quelqu'un vohljati po zasebnem življenju kake osebe

escobillar (o)čistiti, (o)brisati

ēvacuō -āre -āvī -ātum

1. izprazniti (izpraznjevati), (s)čistiti, klistirati: Cael., alvum Plin.

2. pren.
a) rešiti se česa, opustiti kaj: evacuavi, quae pueruli erant (kar je bilo otročje) Vulg.
b) razveljaviti, uničiti: obligationem Cod. I., verbum prophetae evacuari non potest Aug.

ēventilō -āre -āvī -ātum

1. (iz)vejati, (o)čistiti, očiščevati: frumenta Col., aëra Plin., terrestrem spiritum Iust.

2. pren.
a) pretresati, presojati: Hier.
b) razpršiti, med. razpršiti se: opes imperii eventilitas Sid.

excutiō -ere -cussī -cussum (ex in quatere)

I.

1. iztresti (iztresati), otresti (otresati) kaj, otresti se česa, iztresaje, otresaje odstraniti, s sebe vreči: formas litterarum in terram Ci., crinem flagrantem V., pulverem O., pulverem pedum Eccl., pulvis digitis excutiendus erit O., excutere iugum Cu., Plin. iun., vestem Petr. Od kod? z abl.: taurus excussit cervice securim V., hasta clipeo excussa V.; z de: ignem de crinibus O., pulverem de pedibus Eccl.; pren. otresti = vnemar pustiti (puščati), odpraviti, pregnati: excussis tuis vocibus Ci. ne zmenivši se za tvoj ugovor, Iuno excussa est pectore V., conceptum excute foedus V. otresi jarem … zveze, Chloë (Hloine ljubezenske spone) excutitur H., excutere metum de corde O., onus visceribus O. odpraviti, sensum alicui Cu. izgnati, febrem Plin., sitim Sen. ph., verecundiam Sen. ph., mentis intentio morā excutitur Q. preide.

2. occ.
a) iz (s) česa vreči, od česa vreči, pahniti, zagnati, iz (s) sebe vreči, izvreči, odvreči, izbi(ja)ti, v pass. izpasti, s česa pasti (padati): excutere aurigam (namreč z voza) V., excusso … aurigā Plin., excutitur magister V. pade ven, se zvrne, equus excussit equitem L., excutere lapide clavum Pl., oculum Pl., Cu., Suet., mihi misero cerebrum excutiunt tua dicta Pl., ut me excutiam atque egrediar domo Ter. da se poberem, procellae excusserunt imbrem Cu. so izbile dež iz oblakov = so izlile … Od kod? z abl.: mora rubetis O. trgati z … , cristas vertice V. zbi(ja)ti, radii manibus excussi V. iz rok padli, excussus curru V., Cu.; z dat.: Pelion Ossae excutere O. vreči s sebe Oso; z e(x): ancoram e nave L. sidro spustiti z ladje, usidrati se, poculum e manibus Pers.; pren. izgnati, odgnati, pregnati, spoditi: excutere Teucros vallo V., deum pectore V. božansko navdušenost otresti, cursu excuti V. zanesen biti, patriā excussus V., soporem excutere O. spanje pregnati, somnus excutit sibi se O. odpodi sam sebe, excussus somno O. prebudivši se, somno excutior V. zdramim se, valvarum strepitus lectis excussit utrumque H. je vzgnal, excussus propriis H. izgnan s svojega, aliquem sceptris excutere V. iz kraljestva izgnati, s prestola pahniti, excutere feras cubilibus Plin. iun., hostem oppidis et regionibus Fl.; pesn. v pomenu oropati koga česa: navis spoliata armis, excussa magistro V. brez krmarja.
b) iztisniti (iztiskati), izže(ma)ti, narediti: sudorem N., vomitum Pl., lacrimas Pl., Ter., ignis semina multa Lucr.; pren.: risum H. izsiliti, izvabiti.
c) nasum excutere (nos) usekniti (usekovati): Petr., nares impulso … spiritu (o)čistiti: Q.
č) voj. metati, lučati, degati, streljati: glandem L., glandes, telum O., tela T., fundis excussi lapides et sagittae Cu.
d) iztrga(va)ti, odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati): agnam dentibus (ore) lupi O.; pesn.: excutere fundo moenia Stat.= do dna porušiti; pren.: omnia ista studia nobis de manibus excutiuntur Ci., excutere somnum O., Senecam Q. iztrgati iz rok mladine = odstraniti iz običajnega čtiva.

— II.

1. (s)tresti (stresati), razpe(nja)ti, razpreti (razpirati): (leo) gaudet comantes excutiens cervice toros V., excutere caesariem O., comas Q., pennas, brachia O., lacertum O., Sen. ph., habenas O. nategniti, rudentīs V. razviti, razpeti, sese Plin. tresti se; occ.: (oblačilo) stresajoč preisk(ov)ati: pallium Pl., Ph., gremium Petr., stragulis … excussis Suet., a ianitore semper excussa, ne quid inferret cibi Plin.

2. pren. prebrska(va)ti, preizkusiti (preizkušati), izpraš(ev)ati, razisk(ov)ati, pregled(ov)ati, preteht(av)ati, preudariti (preudarjati): freta Tartareosque sinus O., bibliothecas, omne scriptorum genus Q., qui cotidie excutitur Sen. ph. ki se … prelistava, prebira (o Vergiliju), totum diem Sen. ph., rationes rerum publicarum, probationes Plin. iun., non excutio te, si quid forte ferri habuisti, non scrutor Ci., portitores non modo reges, sed etiam imperatores nostros excutiant Ci., excutere omnes eorum delicias, omnes ineptias Ci., unum quemque eorum Ci. zaslišati, illud excutiendum est, ut sciatur, quid sit carere Ci.; z odvisnim vprašanjem: nisi quae delata essent, excussissem Cu., illic quid aequum, hic quid aequius sit, excutitur Q.; brezos.: in quo (iudicio) de iure triumphandi … excussum est Val. Max. se je razsodilo; tudi izsledovati: muliebris pectoris scientiam Sen. rh. — Adj. pt. pf. excussus 3, adv. -ē

1. iztegnjen, tog: palma excussissima Petr., excusse remittere pilam Sen. ph. z iztegnjeno roko.

2. preizkušen, dobro preudarjen: consilium Val. Max.

Opomba: Sinkop. obl.: excussit = excusserit Pl.