Franja

lībra -ae, f (iz *līthrā, od tod izpos. gr. sicilsko λίτρα)

1. tehtnica, vesa, in sicer dvoposodična, bilanx; (enoposodična je v lat. statēra): virtutis … amplitudinem quasi in altera librae lance ponere Ci., quaero, quam vim habeat libra illa Critolai, qui cum in alteram lancem animi bona imponat, in alteram corporis et externa, … putet … Ci., ad libram dirigere opus Ambr. (o gospodinji, ki prede). Pomni jur. t.t. librā et aere ali per aes et libram = s pravilnim nakupom, pravilno, pošteno (tj. držeč se pravnih postopkov in oblik, uveljavljenih pri prenosu lastninskih pravic). Ker so sprva kupno ceno odtehtavali, se je pri prenosu lastninskih pravic z nakupom, podaritvijo ali oporoko ohranil poseben običaj navideznega nakupa: vpričo najmanj petih prič in moža, ki je držal medeno tehtnico (libripens), je pravi ali navidezni kupec prijel svoj nakup z roko (mancipatio) in udaril z bakrenim novcem (aes) ob skledico tehtnice z besedami „hunc ego servum ex iure Quiritium meum esse aio isque mihi emptus est hoc aere aeneāque librā“, nato je prodajalcu izročil novec kot navidezno kupno ceno: Gell., Inst., Iustiniani, librā et aere liberatum emittit L. da osvobojencu (= iz rok prvega upnika osvobojenemu) prostost po redni podaritvi, quod quis librā mercatus et aere est H. s pravilnim nakupom, meque tuum (esse) librā norit et aere minus O. tudi brez pravilne lastninske pridobitve; od tod: testamentum facere sine librā atque tabulis Ci. ne držeč se običajne zakonite oblike (ustaljenega zakonskega postopka). Pesn. pren. tehtnica: scis etenim iustum geminā suspendere lance ancipitis librae Pers., animi cunctantis libra Cl.

2. vodna tehtnica, stavna mera, libéla, grebljica, starejše „livel“, „nivel“, „vodoravnostna vesa“, „ravnulja“: aquaria Vitr., in quibus (navibus) ad libram fecerat turres C. po vodni tehtnici = v isti višini (da se ohrani ravnotežje); meton. ravnovesje, ravnotežje: calamus … , cui … contra flatus quoque pervicax libra Plin.

3. metaf. Lībra Tehtnica, ozvezdje v živalskem krogu; sonce vanj vstopi ob jesenskem enakonočju: Sen. ph., Plin., Libra die (= diei) somnique pares ubi fecerit horas V., seu Libra seu me Scorpios adspicit H., pendula caelestis Libra movebat aquas O.

4. meton. (v zvezi z abl. subst. pondō in brez njega) tehtano = rim. funt (= as = 12 unciae = 0,327 kg): as erat librae pondus Varr., libram pondo aeris valere Varr., dictator coronam auream libram pondo … in Capitolio Iovi donum posuit L., mulli binas libras ponderis raro exsuperant Plin., corona aurea librarum quinque Suet.; kot tekočinska mera: populo … totidem (= denas) olei libras … viritim divisit Suet.

librāriolus -ī, m (demin. librārius, -iī) prepisovalec knjig, sploh prepisovalec, pisar, tajnik: velim mihi mittas de tuis librariolos duos aliquos Ci. ep., quod librarioli denique scire profiteantur Ci., ex librariolis Latinis Ci. iz latinskih pisačev (pisun(čk)ov).

lībum -ī, n

1. (etim. nedognana beseda) kolač, poseb. daritveni (žrtveni) kolač iz nastrganega sira, mleka, jajc in pšenične moke, ocvrt v olju in namazan z medom ter darovan bogovom, zlasti bogu Geniju ob rojstnih dnevih: Ca., liba, quod libandi causā fiunt (?) Varr., venit, qui dicat liba absoluta esse et rem divinam ratam Varr., instituuntque dapes et adorea liba per herbam subiciunt epulis V., illa (sc. anus) … fingebat (je delala, je pripravljala) tremula rustica liba manu O., una celebrata est per duo liba dies O., libaque dem proprie genitale notantia tempus O., quinquagesima liba Mart. ob 50. rojstnem dnevu bogovom darovani kolač, quod mea cum patulo coluit puls annua libo Iuv. — Soobl. lībus -ī, m: Nigidius ap. Non.

2. = lībāmen: ad liba fundenda Vulg.

líce (-a) n

1. guancia, gota:
uščipniti v lice dare un buffetto sulla guancia
biti rdeč v lica avere le guance arrossate, essere rosso in volto

2. star. (obraz) viso, volto, faccia:
nagubano, okroglo, upadlo, zagorelo lice volto rugoso, tondo, incavato, abbronzato

3. (bolj izdelana stran tkanine) lato superiore, ritto; (bolj izdelana stran usnja) grana; (prednja stran kovanca) dritto

4. (pročelje) facciata

5. (podoba, videz, zunanjost) apparenza, esteriorità

6. na licu mesta sul posto, sul luogo; (brez odlašanja) immediatamente, subito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kri mu je zalila lica arrossì
vsa kri mu je izginila iz lic impallidì
pokazati svoje pravo lice mostrare il vero volto
star. v lice kaj komu povedati dire in faccia a qcn.

7. lov. guanciale (sul calcio del fucile)

licencier [-sje] verbe transitif odpustiti (iz službe)

licencier sans préavis odpustiti (iz službe) brez (odpovednega)roka

Licentius -iī, m Licéncij, krščanski pesnik iz Tagaste, Avguštinov prijatelj: Paul. Nol., Aug.

Licinius 3 Licínij(ev), ime plebejskega rim. plemena, ki se je priselilo iz Etrurije, z rodbinami: Calvi, Crassi, Luculli, Macri, Murenae, Nervae, Sacerdotes, Vari. Najznamenitejši so:

1. C. Licinius Gaj Licinij, tr. pl. z Lucijem Albinom l. 493: L.

2. P. Licinius Calvus Esquilinus Publij Licinij Kalv (Plešec) Eskvilin, prvi plebejski vojaški tribun s konzulsko oblastjo l. 400: L.

3. sin prejšnjega, P. Licinius Calvus, je l. 396 opravljal isto službo kakor njegov oče: L.

4. C. Licinius Calvus Stolo Gaj Licinij Kalv Stolon, l. 378 vojaški tribun, l. 368 prvi plebejski magister equitum (pod diktatorjem Manlijem): L.

5. C. Licinius Calvus Stolo Gaj Licinij Kalv Stolon je l. 376 z Lucijem Sestijem sprožil znane tri leges Liciniae Sestiae, s katerimi je hotel izboljšati socialni položaj plebejcev, ki so trpeli hude pritiske, in jim priboriti politično enakopravnost, kar se mu je po 10 letih prizadevanj tudi posrečilo, konz. l. 364 in 361: Varr., L., Vell.

6. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Dives (Bogataš), l. 212 pontifex maximus; slovel je po svojem izrednem poznavanju prava in po prirejanju sijajnih iger. L. 211 je bil edil, l. 210 cenzor, l. 205 konz., kot prokonzul se je l. 204 slavno vojskoval s Hanibalom pri Krotonu, umrl je l. 183: Ci., L.

7. L. Licinius Crassus Lucij Licinij Kras, izvrsten državnik in govornik, roj. l. 140, umrl l. 91: Ci., Plin., Q., T.

8. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Dives, konz. l. 97, cenzor l. 89; ker ga je Marij izobčil, je l. 87 naredil samomor: Ci.

9. M. Licinius Crassus Dives Mark Licinij Kras Dives, najmlajši sin prejšnjega, roj. l. 114, Sulov pristaš, zmagovalec v vojni proti sužnjem na čelu s Spartakom, konz. s Pompejem l. 70, je l. 60 sklenil s Cezarjem in Pompejem prvi triumvirat, padel v vojni s Parti pri Karah (Carrhae) 8. junija l. 53. Bil je duhovit in izobražen mož, slovel je po pregovornem bogastvu in razsipnosti, a tudi kot zloglasen lakomnež: Ci., C., O., Val. Max., Fl., Ap., Iust.

10. P. Licinius Lucullus Publij Licinij Lukul, tr. pl. l. 110: S.

11. L. Licinius Lucullus Ponticus Lucij Licinij Lukul Pontski, izvrsten poveljnik v vojni zoper zaveznike, konz. l. 74, zmagovalec v vojni zoper Mitridata in Tigrana (l. 73—66), Pompejev pristaš; umrl je v blaznosti l. 56: Ci., N., S. fr., H., Vell., Suet., T., Iust., Aur.; iz Azije je v Evropo prinesel češnjo: Plin.

12. L. Licinius Murēna Lucij Licinij Murena, odličen vojak, Lukulov legat v vojni proti Mitridatu, pretor l. 65; kot consul designatus l. 63 je bil tožen de ambitu in oproščen. Njegovi zagovorniki v tej pravdi so bili Cicero, Hortenzij in Kras: Ci.

13. L. Licinius Varro Murēna Lucij Licinij Varon Murena, posinovljenec Marka Terencija Varona, Mecenatov svak, Ciceronov in Horacijev prijatelj, mož nemirnega značaja, ki je v državljanski vojni izgubil svoje imetje, konz. l. 23; ker je sodeloval v zaroti Fanija Cepiona, ga je dal cesar Avgust l. 22 obglaviti: Ci. ep., H.

14. A. Licinius Archiās, gl. Archiās.

15. A. Licinius Caecīna, gl. Caecīna.

16. C. Licinius Macer, gl. Macer.

17. Licinia -ae, f Licínija
a) neka vestalka: Ci.
b) ime hčera govornika Lucija Licinija Krasa, obe dobri govornici: Ci. Kot adj. = Licínijev: lex Varr., Ci., L. idr. — Od tod adj. Liciniānus 3 Licínijev: Ca., Col.; subst. Liciniānī -ōrum, m Licinijáni, potomci Katona starejšega in njegove prve soproge Licinije: Plin.

licinus¹ 3 (morda iz *lĕcĭnos; prim. gr. λεκροί roglji jelenovega rogovja, lat. lacertus) navzgor ukrivljen, upognjen, zavit (o rogovih): Serv.

līcium -iī, n (morda iz *līqu̯i̯om, sor. z ob-līquus)

1. tkalski t.t. prečna nit v tkanini, v pl. = votek (tela = podolžna nit, v pl. = (o)snutek, osnova); v sg. Luc., Plin., Ap.; v pl.: Plin., Amm., licia telae addere V. ali licia telis adnectere Tib. novo tkanino začeti (zasnovati), Phariis miscere licia telis Lucan.

2. nit sploh: Hyg., Plin., Aus., triplici diversa colore licia V.

3. trak: licia dependent longas velantia saepes O., ligat cum fusco licia rhombo O.

4. ženski spletek v laseh (kot okras): licia crinibus addunt Prud.

5. tkanina: licium varii coloris Petr.

6. majhen pas okoli trebuha: furtum per lancem liciumque concipere Gell. zaradi tatvine formalno opraviti (opravljati) hišno preiskavo (pri sodni hišni preiskavi si je preiskovalec držal darilno torilo (lanx) k očem (da ga ne bi prepoznali), namesto običajnih oblačil pa je imel na sebi le pas (licium), da bi ga ne osumili, da je v svojih oblačilih prinesel v hišo kaj, kar bi lahko bilo ukradeno); prim. lanx.

Licymnius 3 (Λικύμνιος iz Λίκυμνα, grad mesta Tirint (Tiryns)) likímnijski: stagna Stat.

ličinka samostalnik
1. ponavadi v množini (razvojna stopnja živali) ▸ lárva Ličinka se zabubi in iz bube se razvije odrasla žival. ▸ A lárva bebábozódik, és a bábból kifejlődik a kifejlett állat.
2. (vaba na trnku) ▸ csali
Vmesni čas marsikdo preživi z ribolovom na ličinko. ▸ A köztes időben sokan csalival horgásznak.
Izbrala sva trnek za plavajočo ličinko, ki s svojo obliko posnema gibanje prave ličinke. ▸ Az alakjával az igazi lárva mozgását utánzó lebegő csalihoz választottunk horgot.

ličj|e srednji spol (-a …) rastlinstvo, botanika der Bast
krilo iz ličja der Bastrock

lie² [lai]

1. prehodni glagol
lagati (to komu)
nalagati

2. prehodni glagol
z lažmi zmamiti (into v, k)

he lies like a book laže, da sam sebi verjame
he lies like a gasmeter laže, kakor pes teče
to lie o.s. out of z lažmi se izvleči iz česa
šaljivo to lie in one's throat (ali teeth) lagati komu v obraz, predrzno lagati

Liebe, die, (-, -n) ljubezen; aus Liebe iz ljubezni; mit viel Liebe z ljubeznijo; unglückliche Liebe nesrečna ljubezen; Liebe geht durch den Magen ljubezen gre skozi želodec; Liebe auf den ersten Blick ljubezen na prvi pogled; die Liebe erwidern vračati ljubezen; mit Lust und Liebe z vsem srcem

liège [ljɛž] masculin, botanique plutec; plutovina, probkovina

semelle féminin de liège podplat iz plutovine

Liegen, das, ležanje; ležeči položaj; aus dem Liegen iz ležečega položaja

liēn -ēnis, m: Pl., Plin. ali lienis -is, m: Cels., pl. lienes: Ca., Plin. idr., stlat. obl. za splēn (prim. skr. plīhán = gr. σπλήν (iz *σπληγχ), od koder izpos. v lat. splēn = (starejše) sl. slezena, gr. σπλάγχνα drobovje) vranica, slezena; šalj. = fiscus: Traianus ap. Aur.

lig|a ženski spol (-e …)

1. šport die Liga (državna Nationalliga, regionalna Regionalliga, zvezna Bundesliga)
prva/druga liga erste/ zweite Liga/Division
obstanek v ligi der Klassenerhalt
izpad iz lige der Abstieg

2. politično:
muslimanska liga die Moslemliga

Ligdus -ī, m (λίγδος možnar) Lígdus, Krečan iz Fajsta (Phaestum), oče Ifide (Iphis), Teletuzin (Telethusa) soprog: O.

lignōzōn -ontis, m (gr. iz λιγνύς dim) lignizónt = „dim(n)ast“, „temen“, „zamolkel“, vrsta indijskega granata (rubina, ognjenca): hunc carbunculum candidum vocavere, eum, qui languidius lucet, lignyzontem Plin.