Franja

μόριον, τό, demin. od μόρα 1. del, košček, oddelek (vojske). 2. ud, člen.

μυχός, ὁ [Et. idevr. smugh, smeuq, slov. smukniti, smuči, smikati se] notranjost, notranji del, notranji prostor, sredina, ozadje, kot, kotiček, kotlina, globel, skrivališče, zakotje. – adv. μυχόνδε ep. noter v, v kot, v sredino.

Οἰνωτρία, ἡ, ion. -ίη južnozapadni del Italije.

οὐρ-ίαχος, ὁ (οὐρά) ep. skrajnji konec, ἔγκεος spodnji del kopjišča.

Παλλήνη, ἡ 1. zapadni del polotoka Halkidike. 2. atiška občina (δῆμος); preb. Παλληνεύς, ὁ, adi. fem. Παλληνίς, ίδος pridevek Atene, ki je imela tam svoje svetišče.

παρεξ-ειρεσία, ἡ sprednji del ladje, ladjin rilec.

περι-τέμνω 1. act. a) obrezujem NT; b) odrežem, obstopim, obkolim, ἅρματα περιτεμνόμενα ὑπὸ τῶν ἱππέων zajeti vozovi, περιταμνόμενοι γῆν πολλήν ker jim je bil velik del zemlje uropan (ugrabljen). 2. med. a) obrezujem si αἰδοῖα, dam se obrezati NT, βραχίονας urežem se in s tem ranim; b) odrezujem, obkoljujem zase (da se česa polastim), ugrabim βοῦς.

πηδόν, τό ep. spodnji, ploščnati del vesla, veslo.

πλάτη, ἡ, dor. πλάτα poet. ploščnati (spodnji) del vesla, veslo, ladja, brod.

πλεονεκτέω (πλεον-έκτης) = πλέον ἔχω 1. imam več (večji del), imam prednost, sem na dobičku, nadkriljujem τινός, povečujem vpliv, τοῦ ψύχους, ἡλίου laže prenašam mraz, solnčno vročino. 2. imam korist, obogatim (-éti), prevaram, ukanim, opeharim koga NT, prikratim komu kaj; pass. prikratijo ali prevarajo me, trpim škodo ὑπό τινος. 3. hočem več imeti, sem pohlepen, lakomen.

πολλοστός 3 (sup. od πολύς) eden izmed mnogih, eden kakor mnogi drugi = majhen, neznaten, τὸ πολλοστὸν μέρος najmanjši del.

πολύς, πολλή, πολύ, ep. tudi πουλύς, πουλύ, ep. ion. πολλός, πολλόν [Et. idevr. polu-, πολλοί iz πολjο-, πολϝjο-; sor. nem. viel (stvn. filu) od kor. pelē, gl. πίμπλημι. – Obl. gen. πολλοῦ, -ῆς, -οῦ, dat. πολλῷ, πολλῇ, πολλῷ, acc. πολύν, πολλήν, πολύ, pl. πολλοί, πολλαί, πολλά itd.; ep. gen. sg. πολέος, acc. πουλύν, πολλόν, pl. nom. πολέες, πολεῖς, neutr. πολέα, gen. masc. πολέων, fem. πολλάων, πολλέων, dat. πολέσσι, πολέσι, πολέεσσι, acc. πολέας, πολεῖς. – comp. πλείων, πλέων, πλεῖον, πλέον, pred ἤ tudi πλεῖν, gen. πλείονος, πλέονος itd., acc. πλείω, πλέω, nom. in acc. pl. πλείους, πλείω, πλέω, ep. pl. nom. πλέες, dat. πλεόνεσσι, acc. πλέας; ion. sg. nom. neutr. πλεῦν, gen. πλεῦνος, acc. πλεῦνα, pl. πλεῦνες, πλεῦνα, πλεύνων, πλεῦνας. – sup. πλεῖστος] A Pozitiv. I. 1. adi. a) mnog, mnogoteren, mogoštevilen, pogosten, v obilici, πολλὸν ἦν τοῦτο τὸ ἔπος ta beseda se je pogosto izgovorila, οὔνομα ἦν πολλόν ime se je pogosto omenilo; b) velik, prostoren, obilen, obsežen, širok; dolg, dolgotrajen πόλεμος; c) močan, silen ἀνάγκη, mogočen, glasen θόρυβος, trd σιγή, ὕπνος, drag(ocen). – Raba: α.) z drugimi adjektivi je zvezan s καί: πολέες τε καὶ ἐσθλοί mnogi vrli, πολλά τε καὶ δεινά mnogo nevarnosti, πολλοὶ καὶ καλοὶ χιτῶνες mnogo lepih oblek, μέγας καὶ πολλός velik in močen; β.) predikativno; prevaja se adverbialno: πολλὸς ἦν λισσόμενος prisrčno (silno) je prosil, πολλὸς αἰνεόμενος mnogo (pogosto) hvaljen, πολλὸς ἔκειτο zleknil se je daleč po tleh; πολύς εἰμι pogosto prihajam, sem mnogo pri (v) čem; s pt. λέγων veliko (marljivo) govorim; πολλὴ (ἦν) na mnogih krajih čaščena, zelo slavljena; γ.) s spolnikom pomeni določene (znane) osebe/stvari: ὁ πολὺς τοῦ χρόνου večina časa, ὁ πολὺς βίος dolgo bodoče življenje, τὸ πολὺ πλῆθος glavna četa, ὁ στρατὸς ὁ πολλός velika vojska, večji del vojske, νῆες αἱ πολλαί večina ladij; δ.) brez spolnika pomeni: velik del, πολλαὶ τριήρεις velik del troveslač, πολὺ τοῦ στρατεύματος mnogo vojske, τῆς γῆς πολλή velik del zemlje, πολλὴ τῆς ὁδοῦ velik del pota, πολλή (sc. ὁδός) dolga pot. 2. kot subst. a) οἱ πολλοί večina, množica, narod, ljudstvo, svet, ljudje; b) (τὸ) πολύ velik del, največji del, večina, glavna četa, ὡς τὸ πολύ večinoma. 3. adverb. a) πολύ, πολλά mnogo, pogosto; jako, silno, zelo, daleko, daleč (presegam), močno, τὸ πολύ, τὰ πολλά večinoma, navadno, τὰ πολλὰ πάντα večinoma, povsem; πολύ in πολλῷ pri komp. in sup.: daleko, čim; b) διὰ πολλοῦ v veliki razdalji (oddaljenosti), čez dolgo časa, ἐκ πολλοῦ od daleč, iz (velike) daljave; že dolgo, že zdavnaj, ἐπὶ πολύ, ὡς ἐπὶ τὸ πολύ daleč, daleko, večinoma, dolgo, predolgo, ἐς πολλά v vsakem pogledu (oziru), ἐπὶ πολλῷ za veliko ceno, z mnogimi žrtvami, drago, κατὰ πολλά v marsikaterem pogledu (oziru) μετ' οὐ πολύ ne dolgo potem NT, παρὰ πολύ daleko, odločilno (νικᾶν), πρὸ πολλοῦ pred dolgo časa, περὶ πολλοῦ ποιοῦμαι zelo cenim. B Kompar. πλείων, πλεῖον, πλέων, πλέον I. 1. adi. pogostejši, večji, (mnogo)številnejši, daljši, močnejši, silnejši, mogočnejši, πλείονος ἀποδίδομαι draže, πλείων νύξ večji del noči, αἱ πλείονες νῆες večina ladij, τὸν στρατὸν τὸν πλέω večji del vojske, ἡ πλέων στρατιά glavna vojska, πλείων χρόνος več časa. 2. subst. a) οἱ πλέονες večina, večji del, velika množica, ljudska stranka, narod, demokrati; b) τὸ πλέον večina, večji del, večje število, boljši ali močnejši del, dobiček, korist; πλέον ἔχω imam več (dobiček, prednost); πλέον εἰμί (γίγνομαι) pomagam, koristim komu, πλέον τι ποιῶ izpolnjujem (opravim) kaj, imam uspeh, οὐδὲν πλέον ἐστί nič ne pomaga; οὐδὲν πλέον ἐφέροντο nič niso opravili. 3. adv. a) πλέον več, dalje, οὐ τὸ πλέον … ἤ manj nego; b) τὸ πλέον, τὰ πλέω večinoma, praviloma; c) διὰ πλέονος dalj (časa), ἐκ πλείονος iz večje daljave, περὶ πλείονος ποιοῦμαι bolj cenim, ἐς τὸ πλέον dalje, ἐπὶ πλέον več, bolj, obširneje, πλεόνως (pre)več. C superl. πλεῖστος I. 1. adi. premnog, zelo (mnogo)številen, največ (njih), največji, najdaljši, najnavadnejši, zelo velik del, πλείστη γῆ zelo velik kos zemlje, πλεῖστός εἰμι τῇ γνώμῃ najbolj se nagibljem k temu mnenju; ὡς πλεῖστος kar največ, ὅτι πλεῖστος čim dalje, ὅσοι πλεῖστοι kar največ, ὁ πλεῖστος τοῦ βίου največji del življenskih potreb. 2. subst. (οἱ) πλεῖστοι večina, svet, ljudje; τὸ πλεῖστον največji del, glavna moč. 3. adv. πλεῖστον, (τὰ) πλεῖστα največkrat, večinoma, zelo pogosto, pri sup.: πλεῖστον κάκιστος najslabši izmed vseh, διὰ πλείστου v največji oddaljenosti, εἰς πλεῖστον največ, ἐκ πλείστου najdalje, ἐπὶ πλεῖστον največ, zelo dolgo, za zelo mnogo časa, večinoma, ἐκ τοῦ, ἐπὶ πλείστου od najdavnejših dni, τὸ πλεῖστον kvečjemu, περὶ πλείστου ποιοῦμαι najbolj cenim.

πονέω in med. [pf. πεπόνημαι z akt. in pas. pom.; adi. verb. πονητέον; ep. brez augm., impf. πονεόμην, pt. πονεύμενος, aor. πονήσατο, cj. πονήσομαι, ion. pf. 3 pl. pass. πεπονέαται] 1. intr. a) trudim se, prizadevam si, delam, mučim se, ukvarjam se s čim, borim se (z naporom), κατά τι pri (v) čem, τινί s čim, λισσόμενος s prošnjami, πόνους izvršujem dela, prevzamem trud, ἡδέως εἴς τι rad delam za kaj, οὐκ ἄλλως αὐτοῖς πεπόνηται niso se zaman trudili; b) trpim, sem v zadregi (stiski), čutim bolečino, stiska me kdo, sem poškodovan, τὸ πονούμενον σφῶν stiskani del, πονησάντων αὐτῷ τῶν σκευῶν ako so bila jadra poškodovana, πεπονημένος utrujen, izmučen, οἱ πεπονημένοι bolniki. 2. trans. a) pridelam, pridobim si s trudom χρήματα; b) napravim, naredim, izvršim s trudom τύμβον, τὰ ἔργα, trudim se, τινί za koga.

πούς, ποδός, ὁ [Et. idevr. ped, lat. pes, pedis; nem. Fuß (got. fōtus); sor. slov. pod, Boden, peš, pehota. – Obl. dat. pl. ποσί, ep. ποσσί, πόδεσσι; gen. dat. du. ποδοῖν, ποδοῖιν]. 1. a) noga, kopito, parkelj, krempelj Od. 15, 526; ξύλινος lesena noga, ἐς πόδας ἐκ κεφαλῆς, ἐκ κεφαλῆς ἐς πόδας ἄκρους od nog ali pet do glave; πόδα ἔχω ἔξω κλαυμάτων živim brez nesreče, odnesem zdravo kožo, ἐξ ἑνὸς ποδός na eni sami nogi, ἀφ' ἡσύχου ποδός vsled boječega nastopa (vsled bojazljivosti); v tihi samoti (živeč); b) meton. korak, hod, tek, dirjanje ποσσὶ ἐρίζω, νικῶ, ὡς ποδῶν ἔχει (τάχιστα) kar najhitreje, kakor hitro je mogoče; c) zveze s predlogi: ἐν ποσί pred nogami, blizu, τὰ ἐν ποσί kar pride komu na pot (pred noge), kar je najbližje, znano, navadno; ἐπὶ πόδα ἀναχωρέω, ἄπειμι, ἀνάγω odidem (umaknem se) ritenski, zadenjski (tako, da je obraz obrnjen proti sovražnikom), počasi, korak za korakom; κατὰ πόδα(ς) za petami, tik za, takoj za, hitro; παρὰ πόδα zraven noge, blizu, τὰ παρὰ πόδα bližnje, znano, παραὶ ποσὶ κάππεσε θυμός pogum jim je upadel; πρὸ ποδῶν pred nogami, blizu = πρὸς ποσί. 2. pren. a) spodnji del kake stvari, konec (vrvi), vznožje, podnožje (gore); noga (mize, postelje itd.); b) vrv (privezana na spodnji del jadra), obe spodnji vrvi, s katerima se je napenjalo jadro. 3. mera: črevelj (= ca 30 cm).

προ-έχω, skrč. προὔχω I. act. 1. trans. a) držim kaj pred kom τί τινος; b) imam prej (v lasti), dobivam prej; c) poprej spoznam, vem; d) imam pred kom kako prednost τί τινος, τιμήν. 2. intr. a) molim, štrlim iz česa, povzdigujem se; b) imam prednost pred kom, sem prvi (naprej, spredaj pred kom), odlikujem se, presegam, nadkriljujem, τινός τινι v čem, imam dobiček, οὔ τι προέχει nič ne koristi ali pomaga; προέχων napuščen, vun moleč, τὸ προέχον prednji del. II. med. 1. držim kaj pred seboj v obrambo δούρατα, imam (podim) pred seboj ταύρους. 2. a) ponujam; b) izgovarjam se s čim, navajam kot izgovor πρόφασιν, navajam kaj kot vzrok (Sof. Antig. 80). 3. NT sem boljši od koga.

πρό-λογος, ὁ uvod, prolog, del drame do zborovega nastopa.

πρύμνα, ἡ, ion. -νη, (πρυμνός) zadnji del ladje, krn, krma, πρύμναν ἀναχρούομαι nazaj veslam, se peljem (počasi se umikam, tako, da je prednji del ladje obrnjen proti sovražniku) adv. πρύμνηθεν s krna, na krnu.

πρυμνός 3 ep. [Et. od per, sor. περί] sup. πρυμνότατος skrajnji, zadnji, poslednji, zgornji, spodnji, sprednji; δόρυ konec (vrh) kopja, γλῶσσa koren jezika, βραχίων rame, nadlaket, nadkomolec, ὕλη pri korenini, κέρας spodnji del roga; πρυμνὸν θέναρος zapestje.

πρῷρα, ἡ, ion. πρῴρη [Et. iz πρωϝαιρα, πρωϝαρjα, od prwo-s, prejšnji, slov. prvi] sprednji del, nos ali rilec ladje. – adv. πρῴραθεν na sprednjem krnu, s sprednjega krna.

σατυρικός 3 1. satiru podoben, razposajen, satiričen, satirdrami lasten. 2. μέρος satirska drama kot četrti del tetralogije.