Franja

relâche [-lɑš] masculin, féminin prekinitev, pavza, odmor; postanek (v vmesnem pristanišču)

jour masculin de relâche (théâtre) dan, ko ni predstave
il y a relâche (théâtre) ni predstave; zaprto
faire relâche au mois d'août ne dajati predstav v avgustu
se donner relâche napraviti pavzo (pri delu), počivati
ne pas donner de relâche à quelqu'un ne dati miru komu
prendre un peu de relâche malo si oddahniti
travailler sans relâche delati nepretrgoma

relation [riléišən] samostalnik
poročilo; pripoved(ovanje)
pravno prijava, prijavno gradivo, referat; zveza, (logični, vzročni) odnos, odnošaj (between med)
razmerje, relacija; sorodnost, sorodstvo; sorodnik, -ica

in relation to gledé, kar se tiče, v zvezi z
relations of production proizvodni odnosi
a faithful relation of all that happened verno poročilo o vsem, kar se je zgodilo
a near (distant) relation bližnji (daljni) sorodnik
public relation officer oseba, ki vzdržuje stik med svojo ustanovo in javnostjo in si prizadeva ustvariti ugodno mnenje o svoji ustanovi
what relation is he to you? v kakšnem sorodstvu je on z vami?
he is no relation of mine on ni v sorodu z menoj
to be out of (all) relation, to bear no relation to nobene zveze ne imeti z
to enter into relations with stopiti v zveze z
to entertain (to maintain) commercial (friendly) relations with vzdrževati trgovinske (prijateljske) zveze z
to have relation to biti v zvezi z
pravno to have relation to June 1st nanašati se na 1. junij, biti veljaven od (preteklega) 1. junija

relever [rəlve] verbe transitif (zopet) dvigniti, povišati, zvišati; zopet pokonci, kvišku postaviti; zavihati pokonci (ovratnik); zavihati (rokave); zvišati (ceno); marine zopet splaviti; izprazniti (pisemski nabiralnik); odčitati (števec); izvleči (rastlino); dvigniti, poživiti (posle); poudariti, naglasiti, podčrtati; popraviti (napako); téléphonie, télégraphie, télévision odstraniti (motnjo); napisati, notirati, zabeležiti; opaziti; posneti (topografsko); zamenjati (mil, pri delu)

relever de quelque chose odpoklicati, razrešiti česa; verbe intransitif izhajati (de iz); počivati na, biti odvisen od, biti podrejen, spadati pod; okrevati, opomoči si (d'une perte od izgube)
se relever (zopet) vstati, dvigniti se; zamenjati se (medsebojno); figuré povzdigniti se
relever l'ancre dvigniti sidro
relever un bateau zopet splaviti ladjo
relever de la compétence de quelqu'un biti komu podrejen
relever un compte napraviti kontni izvleček
relever un compteur d'électricité, (familier) relever l'électricité odčitati električni števec
relever les cotes de quelque chose, un angle izmeriti kaj, kot
relever le courage, le moral zopet opogumiti (ohrabriti), dvigniti moralo
relever une boite aux lettres izprazniti pisemski nabiralnik
relever les espérances oživiti nade
relever une date zabeležiti datum
relever une faute grajati napako
relever les finances ozdraviti finance
relever le gant (familier) dvigniti (pobrati) rokavico, sprejeti izziv(anje)
relever le niveau de vie des travailleurs dvigniti življenjsko raven delavcev
relever la moustache zavihati brke
relever une bonne action podčrtati, pohvaliti dobro dejanje
relever de maladie prestati bolezen, okrevati od bolezni
relever quelqu'un de ses fonctions razrešiti koga njegovih funkcij
relever quelqu'un d'une obligation odvezati koga neke obveznosti
relever une parole offensante ostro odgovoriti na žaljivo besedo
relever une sauce začiniti omako, napraviti jo pikantno
relever la tête (figuré) zopet dvigniti glavo
ne relever de personne od nikogar ne biti odvisen
cela relève de ... za to je pristojen ...
se relever d'une perte opomoči se od izgube, preboleti izgubo

relieve [rilí:v]

1. prehodni glagol
olajšati (pritisk itd.); osvoboditi koga (from od, pred)
vojska osvoboditi, rešiti (mesto) obleganja; pomagati, podpirati (reveže itd.); dati duška (svojim čustvom itd.)
vojska izmenjati, zamenjati (stražo)
figurativno razbremeniti, osvoboditi bremena ali tovora; ugrabiti, s silo vzeti; razrešiti, zamenjati, odstaviti koga (z dolžnosti, iz službe), odpustiti; poudariti, naglasiti, poživiti (with s čim, by s pomočjo)
pomiriti (po)tolažiti

2. neprehodni glagol
ločiti se (from od)
odbijati se (against proti, od)

to relieve distress pomagati v stiski
to relieve nature, to relieve oneself izprazniti si čreva ali mehur, opraviti veliko oziroma malo potrebo
to relieve one's feelings dati duška svojim čustvom, olajšati si dušo (srcé)
to relieve s.o. from a duty (responsibility) oprostiti, razrešiti koga neke dolžnosti (odgovornosti)
to relieve a sentry vojska izmenjati stražo
I was much relieved to see... zelo mi je odleglo, ko sem videl...
I was relieved of my purse olajšali so me za (ukradli so mi) denarnico
he relieved me of my work razbremenil me je pri delu
the dress is relieved by trimming okraski poživljajo obleko
to feel relieved čutiti se olajšanega

religiōsus 3, adv. -ē (religiō)

1. poln (verskih) pomislekov, dvomeč glede česa zaradi vere (z verskega vidika), versko vesten (natančen), versko boječ: civitas L., agricolae Col.; poseb.: dies Luc. ap. Non., Ci. ep., L., Gell., Suet. nesrečen, zlosrečen, zlokoben, slabega pomena (kakor dies Alliensis, dies atri idr.); religiosum est z inf. v verskem oziru pomisleka vredno (potrebno) biti, versko nevarno biti: religiosum erat campi fructum consumere L.

2. vesten, brižen, skrben, natančen: religiosus in testimoniis Ci., religiosus testis, iudex Ci., religiose testimonium dice Ci., religiose promittere N., Cato religiosus interpres foederum Ci., religiosa provinciae sortitio Ci., religiosius rem rusticam colere Ci.

3. bogaboječ, pobožen, veren, bogoslužen: qui omnia, quae ad cultum deorum pertinerent, diligenter retractarent et tamquam relegerent, sunt dicti religiosi ex relegendo Ci., religiose deos colere L., religiosius natalem celebrare Plin. iun., religiosissime templum colere Ci., si magis religiosa fuerit Pl., maiores nostri religiosissimi mortales S., religiosa iura Ci., dei religiosus … cultus Lact., res religiosae Gell. vera; religiosum est z inf.: Plin.

4. svet, častivreden, vreden spoštovanja, častitljiv, spoštovan, cenjen: templum, signum, altaria Ci., limina deorum V., vestes Suet., volumina Plin., Ceres religiosissima Ci., religiosissimum fanum Ci., publicus aut religiosus locus Ci.

5. (v negativnem pomenu) praznoveren, vraževeren, babjeverski, pobožnjaški, pobožnjakarski: Ca. ap. Fest., religiosum (esse) est nefas Poeta ap. Gell., stultae et miserae omnes sumus religiosae Ter.

re-ligō¹ -āre -āvī -ātum (re in ligāre)

1. nazaj ali navzgor privezati (privezovati), navezati (navezovati), pritrditi (pritrjati, pritrjevati): Plin. idr., equos V. vpreči, virginem O., manibus sua sponte religatis Cu., herbam desectam Col. zvezati; skladi: na vprašanje s čim? z abl.: Col., Fl. idr., remos struppis L. Andr. fr. ap. Isid., tigna clavis, trabes axibus C. zvezati, spojiti, robora catenis Lucan., ne religer (vkleniti) durā catenā O.; na vprašanje kje?, kam? s praep.: aliquem ad currum Ci., mala ad maiores ramos Col., restim ad pinnam muri L., manus post tergum Vell., Cu., post terga Suet., aliquem inter duos currus Fl., funem in stipite O., storias ex (na) tribus partibus C., funiculum a (na) puppi Ci., funem ab humeris Plin., canem pro foribus Suet.; s samim abl.: Col., retinacula mulae saxo H., vincula laquei foribus O., religari quadrigis Aur.; pesn. z gr. acc.: quam simul ad duras religatam brachia cautes vidit O. na rokah privezano … = z rokama, privezanima na … ; metaf.: quae (sc. prudentia) si extrinsecus, religata pendeat Ci. ko bi bila vezana na zunanjost in odvisna od nje, vinculo pietatis obstricti deo et religati Lact., religata somno agmina Cl. prevzeta; occ. ladjo ali ladijsko vrv na bregu privezati = pristaviti k bregu, pristati; skladi: navem religare C., religarat udo litore navim H., classem litore religare O., religavit ab (ob) aggere classem V., naves ad terram C., religata in litore pinus (ladja) O., funem in Cretam religare Cat., herboso ab (ob) aggere funem O., funem ab Emathio litore Lucan., funem ex arboribus ibi (= in ripis) natis G., barbarā funem orā Sen. tr.; metaf.: navem manibus ferreis iniectis religare C. držati, comam religare alicui H. komu na ljubo navzgor zvezati, lepo splesti, in comptum nodum H. v čeden vozel (po spartanski navadi), prim.: capillum in vertice religare T., hederā crines religare H. oviti.

2. odvezati (odvezovati): ait haec minax Cybebe religatque iuga manu Cat., funem in Cretam Cat. (pesn.) odjadrati na Kreto, providendum est omnibus annis vitem resolvi et religari Pall.

re-linquō -ere -līquī -lictum (re in linquere)

I. (z izraženim pomenom predpone re)

1. (za seboj, za sabo) pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati) = ne vzeti (jemati) s seboj (s sabo): Ter., O., Cu., Iust. idr., alterum avexit secum, alterum reliquit Pl., vim auri in Ponto relinquere Ci., ne quem post se hostem relinqueret C., aliquem in Galliā relinquere C., obliti, quid relinquerent, quid secum ferrent L., armis relictis Siciliā decedere N., impedimentis … praesidio sed milia hominum reliquit C.; s predik. acc.: eius pontis custodes principes relinquere N. kot čuvarje; v pass. = zaosta(ja)ti: relinqui paulatim solem cum posterioribus signis Lucr.; o krajih: Cragon, arva O., Britanniam relictam conspexit C.; metaf.: omnes in omni genere eloquentiae procul a se relinquere Q., excusationem aculeos in animo alicuius Ci.; occ. (ob smrti) zapustiti (zapuščati), pustiti (puščati) za seboj (za sabo): filiam Ter., Ci., uxorem gravidam L., aliquem heredem testamento Cu., heredium a patre relictum N., unde efferretur (za pogrebščino), vix reliquit N., pauper a maioribus relictus N.; metaf.: sibi hanc laudem relinquere Ter., rerum memoriam Ci., nomen H., magnam reliquit famam sui N., Sappho sublata desideriam sui reliquit Ci., velut hereditate relictum odium N. podedovano; o pisateljih: Lact. idr., qui illorum temporum historiam reliquerunt N., ibi eum perisse scriptum reliquerunt N., scripta posteris relinquere Q., orationes relinquere Ci., vates ficta reliquerunt O.

2. (kot ostanek) pustiti (puščati): Pl., S., V. idr., nec vas, nec vestimentum Ter., nihil praeter nudum solum Cu., alicui non modo granum nullum, sed ne paleas quidem ex omni fructu relinquere Ci., equitatus partem sibi reliquit C. si je pridržal, je obdržal, pauca aratro iugera relinquere H.; v pass. = osta(ja)ti, preosta(ja)ti, biti: relinquebatur una per Sequanos via C.; metaf.: spes relinquitur C., Ci., N. idr., quis relictus est obiurgandi locus? Ter., deliberandi sibi spatium (čas za premislek) reliquit N., facultatem sui colligendi C., locum alicui rei relinquere C. dati priložnost, pustiti prostora čemu; z odvisnikom: relinquebatur, ut hostibus noceretur C. preostajalo je, bilo je možno, relictum est, ut … contendat Ci. ep.; occ. prepustiti (prepuščati), pripustiti (pripuščati), izročiti (izročati): ceteros veniae vel saevitiae Vitelii reliquit T., hoc ne in opinione quidem cuiusquam relinquo Ci., cadaver canibus dilaniandum reliquisti Ci., habitanda fana apris ali haec porcis comedenda relinquere H., aliquem poenae O., Plin. iun.; z inf.: H., Lucr. idr.

3. (s predik. adj. ali enakovrednim prepozicionalnim določilom) pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati) (v kakem stanju ali položaju): relinquere aliquem insepultum Ci., agros intactos Iust., tabellas vacuas Q., Morinos proficiscens reliquerat pacatos C. pomirjene, v miru, senatores subselliorum partem nudam et inanem reliquerunt Ci., parietes nudos et deformatos relinquere Ci.; metaf.: nihil inexpertum Cu. vse poskusiti, rem incohatam Ci., aras sine ture O., copias sine imperio C., aliquid in medio Ci., Q. nedognano = iniudicatum Q., quos incorruptos Iugurtha reliquerat S., inscriptionem incolumem relinquere Amm. —

II. (z zabrisanim pomenom prepone re)

1. pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati) kaj, ločiti (ločevati) se od česa: nebulonem hunc Gell., domum propinquosque C., locum C., limen V., urbes H.; metaf.: me somnus reliquit Enn., aliquem febris V. ali quartana relinquit H. ali aliquis a quartanā relinquitur Ci. mrzlica pusti koga, mrzlica pri kom pojenja, relinquit aliquem anima N. ali vita Lucr., O. ali (obratno) aliquis relinquit animam Ter. ali vitam V. ((za)pustiti življenje =) izdihniti (dušo), umreti; toda: animus relinquit aliquem O., C. onesvestiti se, izgubiti zavest, ab omni honestate relictus Ci. brez sleherne … ; occ. na cedilu pustiti (puščati), zapustiti (zapuščati): Pl., Ter. idr., Bactriani Bessum reliquerunt Cu., ab homine tam necessario se esse relictum N., reliquit consulem Ci., signa relinquere L. uskočiti, pobegniti, zbežati, dezertirati, L., relictā non bene parmulā H. odvreči; o ljubimcih: Pl., O., Pr., Tib.

2. metaf. opustiti (opuščati), popustiti (popuščati), zanemariti (zanemarjati), vnemar pustiti (puščati), prezreti (prezirati): rem et causam et utilitatem communem Ci., alias res Pl., omnia Ci., relictis rebus Kom. vnemar pustivši (vse) svoje opravke; tako tudi: omnibus relictis rebus Pl. ali relictis rebus omnibus Ci. ali omnibus rebus relictis C., agrum alternis annis relinquere Varr. pustiti (dati) v prelog, pustiti v puščo (v pušči), pustiti neobdelano, ne obdelati (obdelovati), agrorum et armorum cultum Ci., obsidionem L., bellum Ci., in omni iure civili nequitatem reliquerunt Ci., quod cupide petiit, mature plena reliquit H.; z inf.: mirari multa relinquas Lucr.; occ.
a) v govoru hote izpustiti (izpuščati), zamolč(ev)ati, preskočiti (preskakovati), prikri(va)ti, ne omeniti (omenjati), ne vzeti (jemati) v poštev, ne vključiti (vključevati): hoc loco Domitium non relinquere Ci., comitatum Ci., ut illa omittam Ci., ut terrae motus relinquam Ci., locus a Panaetio non praetermissus, sed consulto relictus Ci. nalašč nedotaknjen, nalašč ne vzet v misel, nalašč ne upoštevan.
b) pustiti neobdelano, ne ukvarjati (pečati) se s čim, ne zanimati (brigati) se za kaj, zanemariti (zanemarjati) kaj: artem inveniendi totam relinquere Ci., relictae possessiones Ci. = relicta -ōrum, n Front. opuščena zemljišča (ker se ne dajo obdelovati), pušče, prelogi, prahe.
c) pustiti (puščati) nekaznovano (nemaščevano, brez kazni), oprostiti (oproščati): iniurias suas Ci., legatum interfectum Ci., tulere ista et reliquere T.
d) pustiti (puščati) na miru (v miru): non illum puto in domo canem reliquisse Petr.

reliquor -ārī -ātus sum (reliquus) dolgovati še kaj, biti še kaj dolžan, biti v zaostanku z dolgom (s plačilom dolga): Icti., eos debitores rerum publicarum accipere debemus, qui ex administratione rei publicae reliquantur Icti., si filius in muneribus publicis reliquatus est Icti.; z acc.: reliquatus est amplam summam Icti., debitum ex conductione Icti.

reliquus (starejše relicuus, mlajše relicus) 3 (relinquere)

1. (za)puščen, (pre)ostal: si qua reliqua spes est Ci., familia, ex qua reliquus est Rufus Ci.; subst.
a) pl. reliquī -ōrum, m (z gen.) (pre)ostali = (pre)ostanek, (pre)ostanki, preostalina: reliqui peditum L., reliqui caesorum T.
b) reliquum -ī, n in pl. reliqua -ōrum, n (pre)ostalo, (pre)ostanek, (pre)ostanki, preostalina: de (a) reliquo Ci., Plin., reliquum noctis L., quod vitae reliquum fuit N. (pre)ostanek življenja, quae reliqui summa fuit Ci., reliqua belli L., T. Posebne zveze: reliquum est, ut … ali s samim cj. preostajati (le še): reliquum est, ut officiis certemus inter nos Ci. ep., reliquum est, ut egomet mihi consulam N., reliquum est, ubi nunc res publica est, ibi simus Ci. ep.; reliquum est z inf.: Ci. ep. idr., hortari modo reliquum est et ire S. fr., nihil est reliqui Ci. nič ne (pre)ostaja (drugega); reliquum habere aliquem Ci. še imeti koga (na razpolago); reliquum facere pustiti: quod fortuna reliqui fecit Ci., eum reliquum calamitas fecerat Cu., nihil sibi reliqui facere Ci. sebi ne pustiti ničesar, nihil reliqui facere, quominus … N., C. ničesar ne opustiti = storiti (vse), kar je mogoče, na vsak način, nihil reliqui faciunt, quominus metum et iras permoverent T., toda: luxuria ex rapinis nihil reliqui fecerat S. je vse spravila, je vse požrla; occ.
a) zaostal, dolgovan, ne(od)plačan, dolžen (dolžan): quod reliquum restat persolvere Pl., pecuniam reliquam ad diem solvere Ci.; subst. reliquum -ī, n in nav. pl. reliqua -ōrum, n zaostanek: in reliquum omne Icti., cum tanta reliqua sint Ci., reliqua creverunt Plin. iun., accipite reliquum (metaf.) Pl. ostalo pripovedko, reliqua trahere, habere, debere Icti. zaosta(ja)ti, osta(ja)ti na dolgu, biti še dolžan.
b) (pre)ostal, prihodnji, bodoč: gloria Ci., non solum praesenti bello, sed etiam reliquo tempore N., in reliquum L. ali in reliquum tempus C., Ci. v prihodnje.

2. pl. (pre)ostali, drugi: Senones reliquique Galli C., reliqui omnes C., Ci., reliqua ((pre)ostalo, drugo) differamus in posterum Ci., aderat ianitor carceris et carnifex praetoris, reliqua Q. in drugo, in tako dalje (itd.); prim.: Africanus cum patriā loquens „desine Roma tuos hostes“, reliquaque praeclare Ci.; toda: reliqua Ci. (Ad Q. fr. 1, 3, 10) glede na drugo, sicer; sg. (pri kolekt.) (pre)ostal, drug: reliqua pars exercitus C., reliquus exercitus N., reliqua multitudo Ci., reliqua Graecia Cu., reliquum oppidum N. drug del mesta, ex omni reliquo Ci. iz (od) vsega (pre)ostalega (dela), quod reliquum est ali de reliquo Ci. glede (pre)ostalega, glede na drugo, v drugem ((pre)ostalem).

Opomba: štirizložna obl. pri nekaterih pesnikih (pri Kom. vselej): relĭcŭō reparari tempore Lucr., inter rĕlicŭas merces Ph.

remballer [rɑ̃bale] verbe transitif znova (za)pakirati, zamotati

remballer ses échantillons zapakirati svoje vzorce
(figuré, familier)

il peut remballer ses compliments lahko si prihrani svoje komplimente (poklone)

remboursement [rɑ̃bursəmɑ̃] masculin povračilo

remboursement si pas satisfait v primeru neustreznosti se denar vrne
remboursement d'une dette povračilo, vrnitev dolga
(envoi masculin) contre remboursement (pošiljka) proti povzetju
remboursement des droits (de douane), de l'impôt povračilo carinskih pristojbin, davka

re-medium -iī, n (re in medērī)

1. zdravilo, protisredstvo, lek: efficax Cels., caecitatis T. zoper slepoto, remedia celeria tenesmo proponere N. predpisati proti zaprtju hitro delujoča zdravila, pantherae habent remedium, ne moriantur Ci., in remedio est, si … Plin. pomaga; metaf. vsak lek, pripomoček, pomagalo, pomožno sredstvo proti čemu; z objektnim gen.: aegritudinum Ter., morae Cu., iniuriae tuae Ci.; z dat.: id remedium timori fuit L., veneficiis remedium Ci.; z ad in acc.: remedium ad eam moram sibi quaerere Ci.; s subjektnim gen.: vulnera avaritiae crudelitatis remediis sanare Ci.; remedium est, ut (s cj.) Plin. pripomoček proti temu je, da …

re-meō -āre -āvī -ātum (re in meāre) vrniti (vračati) se, zopet (znova, ponovno, spet) priti (prihajati): si remeassem victor ad Argos V., Germanicus Aegypto remeans T., aër remeat Ci., naves mari remeabant T. so plule domov; s samim acc.: patrias remeabo urbes V.; metaf.: aevum remeare peractum H. znova preživeti.

remettre* [rəmɛtrə] verbe transitif nazaj dejati, položiti, postaviti; zopet obleči; médecine zopet uravnati, spraviti v red, na noge; pomiriti, spraviti; poslati nazaj; prepoznati, spoznati, zopet se spomniti; izročiti; zaupati; nakazati (denar); prepustiti; dati na voljo; izročiti (zločinca justici); nazai dati, odreči se (quelque chose čemu); odložiti (funkcijo); odpustiti, spregledati (kazen, grehe); odgoditi, odložiti; commerce odobriti popust; théâtre odpovedati; izboljšati (vino); verbe intransitif odlašati, odložiti

se remettre opomoči si (de od), ozdraveti; zavedeti se; pomiriti se; spomniti se (quelque chose česa); spraviti se; spet začeti (à quelque chose kaj); spet se lotiti; priti nazaj na kaj
en remettre (familier) pretiravati
s'en remettre à zanesti se na; sklicevati se na
je m'en remets à vous zanesem se (glede tega) na vas, zaupam vam
pour remettre à (izročiti) v roke (neke osebe)
je ne vous remets pas ne spoznam vas več, ne morem se vas spomniti
cela m'a remis fo mi je pomagalo, me spravilo spet k sebi
ce n'est que partie remise to je samo odloženo
remettre ça (populaire) znova začeti; naliti, natočiti novo rundo
remettre ses chaussures spet se obuti
remettre quelqu'un sans cesse stalno koga tolažiti
remettre son chapeau zopet se pokriti (s klobukom)
remettre en crédit, en honneur vrniti komu ugled, čast
remettre l'esprit de quelqu'un pomiriti koga
remettre sa démission podati ostavko
remettre quelqu'un dans ses droits vrniti komu njegove pravice
remettre un habit zopet obleči (neko) obleko
se remettre à fumer zopet začeti kaditi
remettre au hasard prepustiti slučaju
remettre une lettre izročiti pismo
se remettre entre les mains de quelqu'un staviti se komu na voljo
se remettre entre les mains de Dieu prepustiti se božji roki (volji)
remettre au lendemain, à huitaine odložiti, odgoditi na naslednji dan, za en teden
remettre à neuf obnoviti, napraviti novo, prenoviti
remettre une partie končati igro neodločeno
remettre quelqu'un au pas (figuré) pokazati komu, energično ga spraviti, priganjati k delu
remettre une peine au condamné pomilostiti obsojenca
remettre quelqu'un sur pied pomagati komu na noge
remettre à sa place (figuré) posvariti, pokarati, poučiti koga, spraviti ga na pravo pot
remettre en place (figuré) spet spraviti v red
remettre un os luxé zopet uravnati izpahnjeno kost
remettre en question spet napraviti vprašljivo, zopet dvomiti (o)
remettre à la scène, au théâtre spet uprizoriti
se remettre à table; au lit spet sesti k mizi, spet leči v posteljo
remettre sur le tapis spet prinesti na tapet
remettre au point pojasniti
remettre en usage, en vogue spraviti zopet v rabo, v modo
remettre en vigueur zopet uveljaviti
le temps s'est remis au beau vreme se je izboljšalo
se remettre au travail iti zopet na delo
il ne s'en est pas ramis ni si opomogel od tega, tega ni prebolel
il ne faut jamais remettre à demain ce qu'on peut faire le jour même (proverbe) ne odlašaj na jutri, kar lahko danes storiš!

re-mittō -ere -mīsī -missum (re in mittere)

I.

1. nazaj poslati (pošiljati), odpustiti (odpuščati): (sc. captivos) Xerxi remisit N., ad classem remissus non est N., Germanos domum remittere C., contionem L., mulieres Romam Ci., adulterum Icti., Labienus Caesari litteras remittit (z odvisnim vprašanjem) C. mu odpiše, odgovori, scripta ad Caesarem mandata remittere C. odgovoriti na kaj; poseb. nuntium (sc. uxori) remittere Ci. poslati ločitveni list (razvezno pismo), odpovedati zakon, razvezati se, ločiti se, razporočiti se; tako tudi repudium remittere Kom. odpovedati zakon (svoji nevesti), repudium remittere genero Sen. rh., do, quod vis, et me victus remitto H. in se umaknem = se vdam; occ. nazaj vreči (metati): pila intercepta hostes in nostros remiserunt C., calces remittere N. nazaj kopitati, nazaj brcati, sanguinem e pulmone O. pljuvati, bljuvati, bruhati, vocem nemora alta remittunt V. odmevajo, causam ad senatum T. ali aliquem ad ipsum volumen remittere Plin. iun. zavrniti (zavračati), usmeriti (usmerjati)

2. nazaj dati (dajati), vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati): alicui aedes remittere Pl., se Gallis imperium remittere C., ius proprium regi remittat V., remittere beneficium C., veniam V. uslugo; occ. opustiti (opuščati), odložiti (odlagati), odvreči kaj, odpovedati (odpovedovati) se čemu, izogniti (izogibati) se česa, čemu: provincias Ci., iras V.

3. metaf. zopet (znova, ponovno, spet) od sebe (s)pustiti ((s)puščati), od sebe da(ja)ti: chorda remittit sonum H. daje zven (zvok), se oglaša, atramenta labem remittunt H. puščajo, naredijo (delajo), vasa aënea aeruginem remittunt Col., quod baca remisit olivae H., oleae librum remittunt Col. dobivajo lubje, lactis plurimum ficus remittit Col., colores remittere Vitr. izgubiti (izgubljati), digitum contrahere et remittere Plin. zopet iztegniti; toda: hanc manum remittere Sen. tr. nazaj potegniti; pren.: opinionem animo remittere Ci. izbiti si iz glave, opustiti. —

II.

1. (kaj napetega, nategnjenega) (s)pustiti, popustiti (popuščati), izpustiti (izpuščati): ramulum adductum Ci., habenas adducere vel remittere Ci., frena equo ali lora remittere O. spustiti brzdo (konju); od tod occ.
a) spustiti (spuščati), povesiti (povešati): bracchia V., arma Cu., aures Plin., flores tunicis cecidere remissis O.
b) odvezati (odvezovati), razvezati (razvezovati), razkleniti (razklepati), razrešiti (razreševati), (pesn.) raztopiti (raztapljati): vincula remittere O., calor mella remittit V.

2. osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati) (npr. mrzlice): Plin. iun.

3. metaf.
a) (pre)nehati s čim, opustiti (opuščati) kaj, popustiti (popuščati) v čem, (z)manjšati, zmanjšati (zmanjševati): bellum L., contentionem C., curam C., Ci., aliquid de severitate Ci., memoriam C. manj uriti; med. nehati (nehavati) se, ponehati, (ponehavati), odnehati (odnehavati), prenehati, (prenehavati) pojemati, pojenjati (pojenjavati, pojenjevati), popustiti (popuščati): remissa pugna Cu., virtus Ci., vita remissa Poeta ap. Ci. končano življenje, febres remittuntur Cels.; nav. act. v med. pomenu ali refl. se remittere: dolor si remittet Ter., cum remiserant dolores Ci. so se polegle, pestilentia remittit L., ventus remisit C. se je polegel, imbres remiserunt L., dolor se remittit Cels., remittas quaerere H. (pre)nehaj, neque remittit … explorare, remittendum de celeritate existimabat C.
b) duška da(ja)ti, pustiti (puščati) prosto pot, ne ovreti (ovirati) česa: animi appetitus, qui tum remitterentur, tum continerentur Ci.
c) (o)krepčati, okrepčati (okrepčevati), (o)krepiti, očvrstiti (očvrščevati), utrditi (utrjevati), (raz)vedriti, da(ja)ti, omogočiti (omogočati) odmor in mir, sprostiti (sproščati): animum remittere Ci., spes animos a certamine remisit L., cantus remittunt animos Ci., ab religione animos remiserunt L. čutili so svojo vest nekoliko olajšano; refl. se remittere N. ali med. remitti Plin. iun. odpočiti se (si), oddahniti se (si). —

III.

1. odpustiti (odpuščati), spregledati (spregledovati), prizanesti (prizanašati), preložiti (prelagati) komu kaj: imperare debuisti, remisisti navem in triennium Ci., stipendium, pecunias C., multam C., poenam L., inimicitias, simultates patriae L. domovini na ljubo opustiti, izogniti (izogibati) se jih; tako tudi: privata otia publicis utilitatibus remittere T., Erycis tibi terga (tj. caestus) remitto V. tebi na ljubo se odpovem.

2. occ. dopustiti (dopuščati), pustiti (puščati), prizna(va)ti, privoliti (privoljevati), dovoliti (dovoljevati), prista(ja)ti na kaj: memoriam Ci., alicui legionem Brutus in Ci. ep. odstopiti, id reddo ac remitto Ci. temu se odpovem, remittentibus tribunis comitia sunt habita L.; z inf.: nec res dubitare remittit O. — Od tod adj. pt. pf. remissus 3, adv. -ē

1. odpet, nenapet, spuščen, sproščen, ohlapen, mlahav, ohabel, medel, rahel: arcus remissus H. spuščen, contenta et remissa corpora Ci., membra Lucr., vere remissus ager O. rahla, brez ledu in snega; pren.: color remissus Sen. ph. mrtva (naspr. intentus živa), carbunculus remissior Plin. bolj zamolkel, orationem … remissius (prosteje) numerosam esse oportet Ci.

2. metaf.
a) mehek, mehak, blag, lahen: Plin. iun. idr., remissiora frigora C. manj hudi, blažji, ventus remissior C.
b) rahel, krotek, blag, miren: remissius dicendi genus Ci., remissius disputare Ci. (naspr. concitate, severe), pa tudi: premirno, preveč umirjeno, nemarno: Col. idr., nihilo remissius atque etiam multo vehementius instat Ci., remissior iudex Sen. ph. (naspr. rigidus iudex), quid (sc. est) clementiā remissius? Sen. ph., remissiore militum irā L. ko je bil srd vojakov potihnil, ko se je srd vojakov polegel.
c) mlahav, vnemaren, ravnodušen, brezbrižen, neskrben, nemaren, malomaren, neprizadeven, zanikrn, len, leniv, lenoben, lenokrven: in labore nimis remissus N., remissus ac languidus animus C., nostri animo remissi C., remissi H., remissior in petendo Ci., nihil remissi (nobene nemarnosti) patiebatur S., remissior ac neglegentior quam convenit principi Suet.; pesn. (pass.): mons festo remissus Pr. na praznik zanemarjen (nezastražen).
d) šaljiv, vesel, živahen, boder, dobrovoljen, zabaven: homo, iocus Ci., Iuppiter cum Iunone remissos agitat iocos O., remissum opus O., remissiores hilarioresque sermones Suet., remisse quid vel serio agentem Suet. za zabavo.
e) popuščajoč v čem, odstopajoč od česa (z gen.): sui iuris remissior Ambr.

remonstrate [rimɔ́nstreit] neprehodni glagol & prehodni glagol
ugovarjati, protestirati (against proti)
pritožiti se; očitati kaj, zameriti komu (on, upon kaj, that da)
imeti kritične pripombe; upirati se (čemu), protestirati, remonstrirati

to remonstrate with s.o. on (upon), for s.th. delati komu očitke gledé česa, zaradi česa
to remonstrate with each other medsebojno si delati očitke
to be remonstrated with morati sprejeti (resne) očitke

remonter [rəmɔ̃te] verbe intransitif zopet iti navzgor; zopet vstopiti (en auto v avto); dvigati se (zemljišče), dvigniti se; segati nazaj (à v, do); pasti nazaj (à na); botanique dvakrat (v letu) cveteti; marine peljati se proti severu; priti z juga (veter); verbe transitif nesti navzgor (na podstrešje itd.); više obesiti (sliko); architecture zvišati; zavihati kvišku, navzgor (ovratnik); naviti (uro, gramofon, igračo); pluti, plavati navzgor (la rivière po reki); technique zopet sestaviti, montirati; izpolniti (zalogo, knjižnico); dati novega konja (quelqu'un komu); dvigniti (pogum, razpoloženje); okrepčati (o vinu, žganju); zamenjati podplat in oglav pri škornju, čevlju; osvežiti (barvo); théâtre znova uprizoriti

se remonter priti zopet k moči; oskrbeti se zopet (en z); oskrbeti si, dobiti novega konja; figuré, familier okrepiti se (duševno)
remonter à bard zopet se vkrcati
remonter à cheval zopet (za)jahati konja
remonter haut, remonter au déluge seči, segati daleč nazaj (v preteklost)
il faut remonter à l'origine treba je iti nazaj do začetka
il remonte sur sa bête, sur l'eau, ses actions remontent (figuré, familier) njegove delnice se dvigajo
remonter le courant pluti, plavati proti toku, figuré premagati težave
remonter sa montre naviti (svojo) uro
le vent remonte veter piha proti severu
le baromètre remonte barometer se zopet dviga
remonter un escalier iti zopet po stopnicah navzgor
remonter sa valise au grenier zopet odnesti svoj kovček na podstrešje
remonter une pièce zopet uprizoriti gledališko igro
remonter sa garde-robe izpopolniti si garderobo
remonter le courage, le moral de quelqu'un dvigniti zopet komu pogum, moralo
remonter au sixième étage par l'ascenseur iti zopet v 6. nadstropje z dvigalom
remonter un violon, une raquette de tennis napeti strune na violini, na teniškem loparju
se remonter en linge, en vêtements oskrbeti se zopet s perilom, z oblekami

re-mora -ae, f (remorārī)

1. upočasnitev, zamuda, zakasnitev, odlog, odlašanje, zavlačevanje: Fest., remoram faciunt rei privatae et publicae Pl. odlagajo, zadržujejo, remora si sit Pl., quoia nam vox ex te resonans meo gradu remoram facit? Luc. fr.; meton. ovira, prepreka, zapreka: Cels. —

2. metaf. rémora, morska riba = echeneis: Don.

remorder [-ue-] ponovno ugrizniti; še jedkati; figurativno vznemirjati, plašiti

remorderse los labios de cólera gristi si ustnice od jeze

re-moveō -ēre -mōvī -mōtum (re in movēre) nazaj gibati, nazaj premakniti (premikati), nazaj pomakniti (pomikati), nazaj spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), izločiti (izločevati), spraviti (spravljati) stran, odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati): Pl., Cu., Iust. idr., comas a fronte removere O. pogladiti nazaj, plura clam de medio Ci., hostes a muro N. pognati nazaj, suos C. umakniti, ab exercitu aliquem removere N., Auct. b. Afr. odpoklicati, equos e conspectu removere C., S. dati odpeljati (odvesti), interpretes C. ali ceteros N. veleti, naj odstopijo, arbitris remotis Ci. brez prič, victum removere N. odtegniti, mensas V. vstati izza (od) mize, se removere a conspectu Auct. b. Afr. umakniti se očem; tako tudi: se removere a vulgo et scaenā H.; evfem.: removere aliquem a vitā Lucr. ali samo removere aliquem (npr. adversarium N.) = interficere spraviti s poti, ubiti, umoriti, usmrtiti; metaf.: Pl., S., H. idr., cura removet soporem O., removere aliquem senatu L. ali quaesturā Suet., removere praetorianos Suet. odsloviti, razpustiti, removere aliquem a republicā C. vzeti komu državne pravice; tudi: narediti koga državi neškodljivega: T., a corporis motu non removeri N. ne biti oviran pri (v) … , invidiam a se removere O., removere se a negotiis Ci. ali removere se artibus Ci. umakniti se, dati čemu slovo, removere se talibus a consiliis N. ne spuščati se v … , se a suspicione removere Ci. = suspicionem a se removere Ci., ioco remoto Ci. ep. brez šale, brez heca, šalo na stran, remove istaec! Ci. ap. Suet. pusti to!, si de quincunce remota est uncia H. če se odšteje, če odštejemo. — Od tod adj. pt. pf. remōtus 3 (adv. -ē)

1. (od)daljen, odročen, daleč se nahajajoč: H., Lucr. idr., remotius antrum O., silvestribus ac remotis locis C., loci … remoti a mari Ci., remoti ab oculis Ci., homo ab agro remotissimus Ci. ki se ni čisto nič ukvarjal s poljedelstvom, aliae (sc. stellae) propius a terris, aliae remotius … eadem spatia conficiunt Ci., longe remotissime facta sunt Aug.; z abl.: remoto mari loco Vell., civitatis oculis remotus Suet.
a) subst. n remōtum -ī, n: in remoto Sen. ph. v daljavi.
b) remōta -ōrum, n oddaljeni kraji: remota et avia T. oddaljeni in odročni kraji.

2. metaf.
a) daleč od česa, oddaljen, razlikujoč se, različen, prost, čist, brez česa: H., Lucr. idr., a culpa remotus est Ci., haec ab honestate remota N. zelo nespodobno, prav nič spodobno, vita remota ab honore populari Ci., scientia remota ab iustitiā Ci., sermo a forensi strepitu longe remotissimus Ci., Apulia ab impetu belli remotissima Ci., locus ab arbitris remotus Ci., homo a suspicione remotissimus Ci.
b) nenaklonjen, neprijazen, nasproten, ne vdan, ne predan: a vino, escis Col. ne marati, ne ljubiti, ab inani laude Ci.
c) zavrgljiv, zaničevanja vreden; subst. remōta -ōrum, n = reiecta, reiectanea, reducta, zavrgljive, odklonljive, zapostavljene stvari, stvari, ki sicer same po sebi niso nič slabega, a jih tudi ni mogoče odobravati (prevod stoiškega ἀποπροηγμένα): Ci.

Opomba: Skrč. obl.: remōrunt (= removērunt), remōrant (= removerant), remōsse (= removisse).