Franja

rēggere^*

A) v. tr. (pres. rēggo)

1. držati:
reggere l'anima, il fiato coi denti pren. umirati, biti na koncu moči
reggersi la pancia dal gran ridere pren. pokati od smeha
reggere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo

2. držati; prenesti, prenašati (tudi pren.):
reggere l'acqua biti neprepusten za vodo
reggere la celia smejati se šali (na svoj račun)
reggere il vino prenesti vino, ne se opiti

3. jezik vezati se (s, z)

4. voditi, upravljati

B) v. intr.

1. prenesti, prenašati; vzdržati (tudi pren.):
non reggere alla fatica ne zdržati napora
reggere al confronto vzdržati primerjavo:
l'animo non mi regge di... ne upam si

2. trajati, vzdržati

3. biti dosleden, logičen; držati:
una tesi che non regge trditev, ki ne drži

C) ➞ rēggersi v. rifl. (pres. mi rēggo)

1. stati, držati se (pokonci, v ravnotežju):
non mi reggo in piedi per la stanchezza ne morem stati od utrujenosti
reggiti forte! drži se dobro! (tudi pren.)

2. pren. obvladati se

regimènt (polk) regiment

služiti vojake pri regimèntu to serve with a regiment
pri katerem regimèntu si služil? what regiment were you in?

registre [rəžistrə] masculin register; vpisnik; seznam; orgelski register

registre dc l'état civil matični register, matična knjiga
registre foncier zemljiška knjiga
registre d'inventaire seznam inventarja
registre des naissances, des mariages, des décès (ali: mortuaire) register rojstev, porok, smrti
registre pénal kazenski register
registre des plaintes, des réclamations knjiga pritožb
registre des voyageurs knjiga, register potnikov, tujcev
registre maritime seznam vseh ladij
il est sur mes registres zapomnil si ga bom
inscrire, mettre sur un registre vpisati v register
tenir registre de quelque chose voditi knjigo o čem
je tiens registre de tout jaz si vse zapomnim, meni nične uide

règlement [rɛgləmɑ̃] masculin ureditev, uredba, regleman; poslovnik, pravilnik; predpis(i); statut; commerce poravnava; obračun, poravnanje računa, plačanje, plačilo

règlements pluriel d'une association, d'une société pravilnik, statut kakega društva
règlement amiable prijateljska, mirna poravnava
règlement de comptes obračunanje, obračun (tudi figuré)
règlement d'un conflit poravnava konflikta
règlement de comptes annuels (commerce) letni zaključek
règlement des dettes poravnava dolgov
règlement d'administration publique, de police uredba javne uprave, policijska uredba
règlement de sécurité varnostni predpisi
règlement de service službeni predpis(i)
arrêter, établir un règlement napraviti si pravilnik, poslovnik
enfreindre, tourner le règlement prekršiti, obiti predpis(e)
faire un règlement par chèque izvršiti plačilo s čekom
observer le règlement držati se pravilnika, poslovnika

régler [regle] verbe transitif linirati, narisati (vzporedne) črte; regulirati, urediti; določiti; zaključiti; commerce poravnati, obračunati, poračunati, plačati; poravnati (spor, dolg); naravnati (sur po)

se régler ravnati se (sur po); omejiti se (à na)
régler à l'amiable mirno, prijateljsko poravnati
régler une affaire, une question urediti zadevo, vprašanje
régler son compte à quelqu'un obračunati s kom (tudi figuré); maščevati se komu
régler la date et le lieu d'une entrevue določiti datum in kraj sestanka
régler le boucher, le boulanger plačati mesarju, peku
régler sa note à l'hôtel plačati svoj račun v hotelu
régler une montre naravnati uro
régler le programme določiti program
régler une querelle, un litige poravnati prepir, spor
régler le rhermostat d'un chauffe-eau à 70° regulirati termostat pri bojlerju na 70°
régler le tir regulirati, uravnati streljanje
régler sa vie sur quelqu'un, se régler sur quelqu'un ravnati se po kom, vzeti si koga za vzor

rēgnō -āre -āvī -ātum (rēgnum)

I. intr.

1. biti kralj, vladati kot kralj, kraljevati, vladati: Pl., O., H. idr., Xerxe regnante N., Romae regnare L., per Graias urbes regnare V., annum iam tertium et vicesimum regnat Ci., regnans decessit N. kot kralj; poznolat.: in nos regnaverunt T. vladali so nam, in terram Lact.; z gen. (gr. sklad): populorum regnavit H. (prim.: ἡδὲ Πύλου βασίλευε Hom.); impers.: post Tatii mortem … non erat regnatum L. ni bilo kralja, regnabitur V. vladalo se bo.

2. metaf. svobodno ali samovoljno gospodariti, gospodovati, zapovedovati, poveljevati, ukazovati, vladati: Plin. iun., Q. idr., tuus igni regnat Apollo V., Graecia iam regnante Ci., vivo et regno H. živim kakor knez, melior (sc. rex apum) regnet in aula V.; occ.
a) delati se gospoda, igrati gospoda, (š)čeperiti se, oblastno (prevzetno) se vesti ali ravnati, oblastno se šopiriti: Ter., L., Timarchidem fugitivum in omnibus oppidis per triennium scitote regnasse Ci.
b) preobvladati (preobvladovati), obvladati (obvladovati), biti razširjen, imeti premoč, biti močnejši: ignis per cacumina regnat V. se je razširil, ardor edendi per viscera regnat O. razsaja, divja, pustoši, eloquentia hic regnat Q. vlada. —

II. trans. vladati; le v pass. (pesn. in poklas.): si regnandam acceperit Albam V.; pri pt. pf. (po gr.) z dat.: terra regnata Lycurgo V., rura regnata Phalantho H., gens … regnata feminis Plin.; abs. imeti kralja: gentes, quae regnantur T. ki jim vlada kralj, in quantum Germani regnantur T.

rēgnum -ī, n (regere, rēx)

1. vlada(nje), vladarstvo, vladavina, neomejena oblast: alicui regnum deferre C., regnum concutere L., regni cupiditate inductus C. iz želje po oblasti, iz vladoželjnosti, iz vladohlepja; metaf.: nec regna vini sortiere H. = gr. ἀρχιποσία predsedstvo pri popivki, stoloravnateljstvo, sub regno Cinarae H. ko je imela Cinara (Kinara) oblast nad menoj, regnum lusu sortiri T., sub regno tibi esse omnes animi partes Ci., si aliquid regni est in carmine O. moč.

2. kraljestvo, kraljevanje, kraljevska oblast in čast, kraljevski prestol: regnum agere, affectare L., privatus regnum est adeptus (sc. Cyrus) N., regnum Numidiae S., ei regnum dare N. koga narediti (postaviti) za kralja, naspr. regnum alicui adimere ali eripere Ci., C., Cu., Eutr. koga vreči (pahniti) s prestola, komu vzeti kraljestvo (kraljevsko oblast); occ. kraljev(sk)a hiša (rodovina), kraljeva stolica (prestolnica): propter necessitudines regni C. zaradi njegovih zvez s kraljevo hišo, hoc regnum dea gentibus esse tendit V. glavno mesto sveta.

3. v negativnem pomenu vlada(nje) = samovlada, samovladje, samodrštvo, samodržje, tiranstvo, tiranija, tiranska (nad)oblast, trinoštvo, samosilje, samosilstvo, samosilništvo: cum Timophanes tyrannidem occupasset et (sc. Timoleon) particeps regni posset esse N., regnum petere, appetere, occupare Ci., Dionysius regnum filio reliquit N., crimen regni O., in plebe Romana regnum exercere L. zatirati, trinoško vladati, hoc vero regnum est et ferri nullo pacto potest Ci., regnum iudiciorum, forense Ci.

4. meton.
a) država, kraljestvo, kraljevina: omnes urbes, agri, regna denique venierunt Ci., fines regni C., patrio regno pulsus L., regnum caelorum Hier. nebeško kraljestvo; pesn.: cerea regna V. lončki (prim. rex apum), Cerberus regna (sc. Ditis) personat V. podzemeljsko kraljestvo, kraljestvo senc (sence in teme (temine)).
b) metaf. področje, posestvo, last, lastnina, svojina: nisi hic in tuo regno essemus Ci., mea regna videns mirabor aristas V., deserta regna pastorum V.
c) regna = reges vladarji, oblastniki, mogočniki, mogočneži, mogočnjaki: Stat.

rēgula¹ -ae, f (regere)

1. letev, letva, prekla, palica, tračnica, deska, deščica, poleno, les: Col., Plin., Vitr. idr., quadratas regulas … defigunt C.

2. occ.
a) ravnilo, črtalo, ravnilnik: materia ad regulam exigitur Plin., non egeremus … normis, non regulis Ci. fr. ap. Non.; metaf. ravnilo, ravnalo, merilo, pravilo, smernica, vodilo, načelo, princip, régula; klas. le v sg.: studia naturae regulā metiri Ci., eadem utilitatis, quae honestatis est regula Ci., regula iuris Ci., norma oratoris et regula Plin. iun., regula morum Mart., sub nullam regulam cavere Sen. ph., iustitiae Lact.; pri poznejših piscih tudi v pl.: Cod. I., G., Arn., Prisc., regulae credendi Aug.
b) krak triglifa (tricepa): Vitr.
c) batnica, betov drog pri stiskalu: Vitr.
d) zapornica, loputica, drsnik vodnih orgel: Vitr.
e) regulae = plošče stiskalnice za olje: quod si regulis olea prematur Ulp. (Dig.).

reguláren (-rna -o) adj.

1. (pravilen) regolare

2. (reden, ustaljen) regolare:
v regularnem času se je tekma končala neodločeno nei tempi regolari la partita si è conclusa in pareggio
regularna vojska esercito regolare

regulate [régjuleit] prehodni glagol
uravnati, urediti, regulirati (uro, stroj); paziti na red, na redno delovanje, na izpolnjevanje predpisov; prilagoditi (to čemu)
voditi, upravljati, usmerjati

well regulated house dobro urejeno gospodinjstvo
to regulate one's life urediti si življenje
to regulate one's speed, a clock regulirati svojo hitrost, uro
to regulate the traffic usmerjati promet

réhabiliter [reabilite] verbe transitif povrniti izgubljene pravice, izgubljeno čast; rehabilitirati

réhabiliter la victime d'une erreur judiciaire rehabilitirati žrtev sodne pomote
se réhabiliter dans l'opinion publique zopet si pridobiti ugled, rehabilitirati se v javnem mnenju

rehacer (glej hacer) predelati, vzpostaviti; ojačiti; pretresti (žimnico ipd.)

rehacerse de un susto opomoči si od strahu

reiben (rieb, gerieben) drgniti, podrgniti; blank; aus, von zdrgniti; auf die Haut, in die Haare: vtreti, vtirati; auf einer Reibe: strgati, nastrgati; den Boden: ribati; sich reiben drgniti se, Medizin treti se, die Hände: meti si (roke); die Augen reiben pometi si oči; sich reiben an obregati se ob; sich wund reiben odrgniti se do krvi; sich mit/an jemandem reiben imeti trenja s (kom)

rē-iciō -ere -iēcī -iectum (re in iaciō) nazaj vreči (metati), nazaj da(ja)ti, nazaj prinesti (prinašati): Ter., O. idr., telum in hostes C., hos reicit ictus, hos cavet Stat. zdaj sune nazaj, zdaj pričaka (odbija) udarce, versi Latini reiciunt parmas V. ali reicere scutum Galba ap. Ci. ep. na hrbet (za obrambo), vestem ab ore reicere Cu., manūs post terga Plin.; poseb. o obleki vreči nazaj, privihati, privihniti, zavihati (zavihovati, zavihavati), zavihniti: paenulam Ci., Ph., sagulum Suet., togam in humerum Q., vestem Cat., amictum Pr., tunicam Luc. ap. Varr., ut ianua in publicum reiceretur Plin. da bi se odpirala navzven, fatigata membra reiecit Cu. je zavalil (položil) vznak, je zleknil; tako tudi refl. reicere se in (redko) med. reici vznak se zgruditi, nazaj se z(a)valiti: reicere se in alicuius gremium Lucr., se in aliquem Ter. komu v naročje, se in grabatum Petr., in cubile reici Petr.

2. proč vreči (metati), zagnati (zaganjati), odvreči, odmetati (odmetavati, odmetovati), pahniti (pehati) (proč) od sebe, odriniti (odrivati), otresti (otresati), (iz)pljuniti, (iz)pljuvati, (iz)bljuvati: pila C., colubras ab ore O., (sc. candelabrum) involucris reiectis constituerunt Ci., reicere sagulum Ci., vestem de corpore O., vestem e humeris O., V., togam ab humero L., plagas Vitr., sanguinem ore Plin., vinum Suet.

3. nazaj (po)gnati, odgnati (odganjati), (za)poditi, odpoditi, (za)dreviti, odbi(ja)ti, odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), nazaj zanesti (zanašati): a flumine reice (dvozložno) capellas V., boves in bubile reicere Pl., in oppidum reiecti sunt C., (sc. Tusci) bis reiecti armis V., reicere equitatum C., reiectae Hannibalis minae H., vox reiecta sonorem reddit Lucr., imago reiecta Lucr. odbita = odražana, odsevajoča; o ladjah ali osebah na njih: L., Vell. idr., naves tempestate reiectae C., reici austro Ci.; pesn.: oculos Rutulorum reicit arvis V. odvrne od … ; od tod: reiecti longe a ceteris C. ločeni.

4. metaf.
a) odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati, zametovati, zametavati), odbi(ja)ti, ne spreje(ma)ti, ne marati, ne hoteti: Plin., Plin. iun., omnem disputationem reicere Ci., iudex reiecit dona nocentium H., refutetur ac reiciatur Philocteteus clamor Ci., (sc. Antonius) diadema imponebat, (sc. Caesar) cum plausu populi reiciebat Ci., omnia senatus reiciebat Ci., reicere condiciones Auct. b. Alx.; poseb. o ljubečih in zaljubljencih: forsitan nos reiciat Ter., fueram non reiectura petentem (snubača) O., reiectae patet ianua Lydiae (dat.) H.; occ. kot jur. t.t. (izžrebane sodnike) odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), zavreči, ne spreje(ma)ti: ex CXXV iudicibus LXXV reus reiecit Ci., recuperatores reicere Ci.; kot gospodarski t.t. izvreči, izločiti: oves Varr.
b) zavrniti (zavračati) koga = napotiti, pregnati, izključiti koga in mu odkazati kje kak prostor, odkazati komu kje mesto: accensos in supremam aciem reicere L., in hunc gregem Sullam reicietis? Ci., mater reiecta (na to mesto zavrnjena) amicam filii sequitur Ci., aliquem ad ipsam epistulam reicere Ci.; poseb. kot držpr. t.t. kaj preda(ja)ti, izročiti (izročati) v presojo, izvedbo komu, napotiti (napotovati), usmeriti (usmerjati) koga na koga, prenesti (prenašati) kaj na koga, odkazati komu kaj: totam rem ad Pompeium reicere C., nihil huc reicias Ci., id ad senatum reicitur (o tribunih) L., a se rem ad populum (sc. a senatu) L., rem ad pontifices Verr., legatos ad populum (o senatu) L.; abs.: tribuni appellati ad senatum reiecerunt L.; occ.: si huc te reicis Balbus ap. Ci. ep. če se zavzemaš za to (za te stvari).
c) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati): haec omnia in aliud tempus reicere Ci., totam rem in mensem Ianuarium Ci., repente abs te in mensem Quintilem reiecti sumus Ci. Od tod adj. pt. fut. pass. rēiciendus 3 in pt. pf. rēiectus 3 zavrgljiv = ki se (lahko) zavrže: reiciendae res in subst. reicienda -ōrum, n ali reiecta -ōrum, n = rēiectanea: Ci.

Opomba: Pisali so tudi rēicio, izgovarjali pa rejicio; pri pesnikih včasih dvozložno: re͡icis Pl., Stat., re͡ice V.

rēiectāneus 3 (rēicere) zavrgljiv, zaničljiv, odklonljiv, zavržen, nizkoten; subst. rēiectānea -ōrum, n zavrgljive, odklonljive, zapostavljene stvari, stvari, ki sicer same po sebi niso nič slabega, a jih tudi ni mogoče odobravati (prevod stoiškega ἀποπροηγμένα): ista, inquit, quae dixisti, valere, locupletem esse, non dolere, bona non dico, sed dicam Graece προηγμένα, Latine autem producta — sed praeposita aut praecipua malo, sit tolerabilius et mollius —; illa autem, morbum, egestatem, dolorem, non appello mala, sed, si libet, reiectanea Ci.

rein čist; vom reinsten Wasser najčistejši; reine Hände haben imeti čiste roke ( tudi figurativ ); eine reine Weste haben figurativ imeti čiste roke; die Luft ist rein figurativ zrak je čist; reinen Tisch machen (brezobzirno) narediti red; Adverb čisto; rein nichts čisto nič; ins reine schreiben narediti čistopis; ins reine bringen razčistiti; ins reine kommen razčistiti z, figurativ sporazumeti se; ins reine kommen mit sich selbst priti si na jasno; mit sich selbst im reinen sein biti si na jasnem o (čem); figurativ der reinste čisto navaden, popoln (der reinste Saustall čisto navaden svinjak)

rein [rɛ̃] masculin ledvica, obist; pluriel ledja, križ

coup masculin de reins hudo trganje v križu
effort masculin, tour masculin de reins trganje v ledjih, v križu, lumbago
greffe féminin d'un rein presaditev ledvice
j'ai mal aux reins križ me boli
avoir les reins forts (ali: solides) (figuré) biti bogat, vpliven, mogočen
avoir les reins souples (figuré) imeti mehko hrbtenico, biti klečeplazen
avoir de la force dans les reins biti plečat, močnih pleč
casser les reins de quelqu'un (figuré) uničiti komu kariero
se casser les reins, se donner un tour de reins zlomiti si, spahniti si križ
mettre l'épée dans les reins de quelqu'un priganjati, jeziti, dražiti, vznemirjati neprestano koga
sonder les reins et les cœurs skušati spoznati intimna čustva

Reine, das, (-n, ohne Plural), čisto; ins Reine schreiben narediti čistopis; ins Reine bringen razčistiti; ins Reine kommen mit razčistiti z, figurativ sporazumeti se z; ins Reine kommen mit sich selbst priti si na jasno; mit sich selbst im Reinen sein biti si na jasnem o (čem)

reír* s smehom sprejeti, zasmehovati; smejati se, šaliti se

todos reían (con) sus chistos vsi so se smejali njegovim šalam
reír a boca llena od srca se smejati
reír a carcajadas na vse grlo se smejati
no tengo ganas de reír ni mi do smeha
dar que reír (a) v smeh spraviti, razvedriti
no me haga V. reír ne smešite se
no es cosa de reír to ni smešna stvar
echarse a reír (glasno) se zasmejati
reírse smejati se
reírse de alg. zasramovati koga, zasmehovati
no hay que reírse to ni nič smešnega
¡ríete tú! to si lahko misliš!
¡me río de ello! se požvižgam na to!
¡ríase V. de la juventud! (ironično) to Vi imenujete mladost!

rék (-a) m

1. sentenza, detto, adagio, massima, motto:
nad vhodom je bil zapisan rek: O vi, ki vstopate, vsak up pustite sopra l'ingresso si leggeva questa sentenza: Lasciate ogni speranza, voi ch'entrate
star reku uči, da se počasi daleč pride un vecchio adagio ammonisce: Chi va piano va sano e va lontano
poučen rek (v šaljivem tonu) wellerismo
ljudski rek motto popolare

2. star. aforisma